Jedro

Pri odločanju o delegaciji pristojnosti je treba imeti pred očmi vse okoliščine primera. Upoštevati je treba, da tožnica ni sodni funkcionar (sodnica) pristojnega sodišča, kakor tudi, da je Okrožno sodišče v Ljubljani največje sodišče v državi. Videz nepristranskosti sojenja, kadar obstajajo določene osebne povezave med sodniki in pravdnimi strankami, je mogoče zagotoviti z uporabo instituta izločitve (70. člen ZPP) in ustrezno organizacijo dela.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Tožnica je v tožbi opozorila, da je zaposlena na pravdnem oddelku krajevno in stvarno pristojnega sodišča. Sodišče prve stopnje je Vrhovnemu sodišču predlagalo prenos pristojnosti na drugo sodišče in pojasnilo, da je bila zadeva odstopljena v delo zakoniti sodnici, za katero tožnica kot zapisnikarica opravlja administrativna dela. V primeru odsotnosti drugih zapisnikaric ali drugačne prerazporeditve dela opravlja delo tudi za vse druge sodnike na pravdnem oddelku

2.Predlog ni utemeljen.

3.Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP). Med druge tehtne razloge sodna praksa uvršča tudi zahtevo po objektivni nepristranskosti sodišča. Ta je okrnjena, če bi odločanje pred tem sodiščem v očeh zunanjega opazovalca vrglo senco dvoma, ali je sojenje v takšnem položaju res lahko nepristransko.¹

4.Institut delegacije pristojnosti pomeni izjemo od splošnih pravil o krajevni pristojnosti, zato je razloge za delegacijo pristojnosti sodišča treba razlagati restriktivno. Po sodni praksi Vrhovnega sodišča srečevanje strank s sodniki samo po sebi ne pomeni takšne stopnje povezanosti ali poznanstva, ki bi utemeljevala delegacijo pristojnosti. To bi utemeljeval šele globlji, tesnejši ali prijateljski stik.² Videz nepristranskosti sojenja, kadar obstajajo določene osebne povezave med sodniki in pravdnimi strankami, je mogoče zagotoviti z uporabo instituta izločitve (70. člen ZPP) in ustrezno organizacijo dela.³

5.Sodniki vseh sodišč odločajo na podlagi ustave in zakonov, pri opravljanju svoje funkcije pa morajo vselej ravnati tako, da varujejo nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe. Tesnejša povezanost tožeče stranke s katerim sodnikom pristojnega sodišča bi lahko pomenila razlog za izločitev tega sodnika (70. člen ZPP). Vendar o taki povezanosti ni mogoče sklepati vnaprej. O obstoju izločitvenega razloga bi namreč moral obstajati sklep, s katerim bi bilo zahtevi za izločitev sodnika ugodeno. Če bi bili izločeni vsi sodniki pristojnega sodišča, pa bi prišla v poštev nujna delegacija na podlagi 66. člena ZPP, in ne delegacija na podlagi 67. člena ZPP.⁴

6.Pri odločanju o delegaciji pristojnosti je treba imeti pred očmi vse okoliščine primera. Upoštevati je treba, da tožnica ni sodni funkcionar (sodnica) pristojnega sodišča⁵ kakor tudi, da je Okrožno sodišče v Ljubljani največje sodišče v državi.⁶

7.Ker predlog za določitev pristojnosti drugega stvarno pristojnega sodišča ni utemeljen, ga je Vrhovno sodišče zavrnilo.

-------------------------------

Op. št. (1)VSRS sklep I R 160/2022 z dne 7. 12. 2022, VSRS sklep I R 53/2024 z dne 8. 5. 2024.

Op. št. (2)VSRS sklep I R 9/2022 z dne 9. 2. 2022, VSRS sklep I R 53/2024 z dne 8. 5. 2024.

Op. št. (3)Smiselno glej VSRS sklep I R 137/2013 z dne 9. 1. 2014, VSRS sklep I R 53/2024 z dne 8. 5. 2024.

Op. št. (4)VSRS sklep I R 27/2023 z dne 15. 3. 2023, VSRS sklep I R 53/2024 z dne 8. 5. 2024.

Op. št. (5)Smiselno glej VSRS sklep I R 130/2023 z dne 17. 8. 2023, VSRS sklep I R 53/2024 z dne 8. 5. 2024.

Op. št. (6)Smiselno VSRS sklep I R 53/2024 z dne 8. 5. 2024.