Jedro

Zaznambo spora o pridobitvi lastninske pravice je mogoče utemeljeno zahtevati le proti imetniku vknjižene lastninske pravice in le na podlagi tožbe oziroma predloga, s katero tožnik oziroma predlagatelj postopka zahteva ugotovitev obstoja lastninske oziroma solastninske pravice, pridobljene na izviren način.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve vpisa.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za zaznambo spora pri nepremičninah 35/100 parc. št. 3292/2 in 603.S, vpisanih v vl.št. 1922 k.o. D., last T. O. do celote ter pri 25/100 parc.št. 3295/2, 3295/3 in 3295/4, vpisanih v vl.št. 2325 k.o. D., last T. O. do ½, ki je bil podan na podlagi tožbe predlagatelja proti D. in V. O., zaradi ugotovitve obstoja dedne pravice in izločitve nepremičin iz zapuščine.

Predlagatelj se pritožuje zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da je nepravilno stališče sodišča prve stopnje, da ni izpolnil zakonskih pogojev za zaznambo spora, ker tožbe ni vložil zoper imetnika vknjižene lastninske pravice. Iz priložene tožbe je namreč razvidno, da je imetnica vknjižene lastninske pravice pokojna, zato je skladno s 1. odst. 123. člena in 132. členom Zakona o dedovanju (ZD) zapuščina v trenutku njene smrti prešla na njene dediče, to je toženca. Zapuščinski postopek po T. O. je bil prekinjen, predlagatelj pa napoten na pravdo zoper sodediča, to je sinova pokojne, da mu gre zakonita dedna pravica po njej ter da v zapuščino ne spada del nepremičnin, katerih lastnik je postal tožnik iz naslova pridobivanja skupnega premoženja v času trajanja izvenzakonske skupnosti z zapustnico. Glede na te okoliščine in določbe ZD je zemljiškoknjižno sodišče ob zmotni uporabi materialnega prava nepravilno zavrnilo predlog za zaznambo spora, saj so izpolnjeni pogoji, predpisani v čl. 79/1 točka 1 Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1). Zato inštančnemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da zaznambo spora dovoli.

Pritožba ni utemeljena.

Temeljno načelo zemljiškoknjižnega postopka je načelo formalnosti. Zemljiškoknjižno sodišče odloča o pogojih za vpis le na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi (124. člen ZZK-1). To pomeni, da ne sme samo preverjati materialnopravnih pogojev za vpis, ampak samo formalne, ki so določeni v 148. členu ZZK-1. Na podlagi 1. točke 1. odst. 79. člena ZZK-1 se zaznamba spora o pridobitvi pravice dovoli na podlagi tožbe oziroma predloga, vloženega proti imetniku vknjižene lastninske pravice, s katero tožnik oziroma predlagatelj postopka od sodišča zahteva ugotovitev obstoja njegove lastninske pravice na nepremičini na izviren način oziroma druge na izviren način pridobljene stvarne pravice. Zaznambo spora o pridobitvi lastninske pravice je torej mogoče utemeljeno zahtevati le proti imetniku vknjižene lastninske pravice in le na podlagi tožbe oziroma predloga, s katero tožnik oziroma predlagatelj postopka zahteva ugotovitev obstoja lastninske oziroma solastninske pravice, pridobljene na izviren način, kar povsem jasno izhaja iz prej citiranega zakonskega določila. Zato je zaključek prvostopenjskega sodišča, da s predlogu priloženo tožbo predlagatelj ni izkazal obsoja pogojev iz 1. odst. 79. člena ZZK-1 za zaznambo spora o pridobitvi pravice, ker tožba ni naperjena proti zemljiškoknjižni lastnici, pravilen. Z zaznambo spora predlagatelj torej v konkretnem primeru svojih pravic in interesov ne more zavarovati, ima pa na voljo druga sredstva zavarovanja.

Pritožba tako ni utemeljena in jo je drugostopenjsko sodišče na podlagi 2. točke 3. odst. 161. člena ZZK-1 zavrnilo ter potrdilo sklep zemljiškoknjižne sodnice in hkrati dovolilo izbris zaznambe zavrnitve vpisa.