Jedro

Ker je bila tožena stranka že v mesecu decembru 2002 seznanjena z razlogi za odpoved tožničine pogodbe o zaposlitvi (zaradi uvedbe novega informacijskega sistema je prenehala potreba po njenem delu), sta ob podaji odpovedi dne 23.6.2003 potekla tako subjektivni kot objektivni rok za odpoved. Sodišče je zato utemeljeno presodilo, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožnica sama krije svoje stroške odgovora na revizijo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožničinemu tožbenemu zahtevku za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je tožena stranka podala tožnici dne 23.6.2003. Hkrati je tožnici priznalo neprekinjene pravice iz delovnega razmerja in toženi stranki naložilo, da pozove tožnico na delo ter ji povrne stroške postopka.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Presodilo je, da je bil zaradi uvedbe nove informacijske podpore pri toženi stranki podan utemeljen poslovni razlog za odpoved tožničine pogodbe o zaposlitvi, vendar je tožena stranka za nastanek tega razloga zvedela že 5.12.2002, ko je tožnici zaradi prenehanja potreb po njenem delu prvič odredila izredni plačani dopust. Ker tožnica od takrat dalje ni več delala na svojem delovnem mestu, se tožena stranka ne more sklicevati na to, da naj bi dokončno ugotovila prenehanje potreb po njenem delu šele v mesecu juniju 2003, ko je bilo izrecno ugotovljeno, da delavke, ki so bile takrat na delu, obvladujejo vse potrebe po delu glede na zahteve novega informacijskega sistema. Zato je tožena stranka podala sporno odpoved tako po izteku 30-dnevnega subjektivnega roka, kot po izteku šestmesečnega objektivnega roka za podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga revizijo tožena stranka iz „vseh revizijskih razlogov“. Navaja, da je sodišče zmotno presodilo začetek teka roka za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Hkrati pa so ugotovitve sodišča v zvezi s tem nejasne, razlogi sodbe so glede tega med seboj v nasprotju oziroma obstoja nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe in med vsebino listin in zapisnikov, kar pomeni bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP – prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 73/07). Tožnica je sama zatrjevala, da razlogi za odpoved pogodbe o zaposlitvi niso bili podani niti ob podaji odpovedi, priča Š. je izrecno izpovedal, da se je v začetku leta 2003 tožnica za nekaj dni vrnila na delo, s tem da so ji bila odrejena dela v zvezi z urejanjem dokumentacije, priča M. G. pa je tudi na obravnavi pred sodiščem druge stopnje izrecno izpovedala, da je potekalo uvajanje novega informacijskega sistema postopno, tako da se je šele do poletja 2003 dokončno ugotovilo, da delo tožnice ni več potrebno, ker potrebe po delu obvladujejo preostale delavke.

V odgovoru na revizijo je tožnica zanikala obstoj revizijskih razlogov in predlagala zavrnitev revizije.

Revizija ni utemeljena.

Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve nižjih sodišč, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

Sodišče se je jasno opredelilo do začetka teka zakonskega subjektivnega roka za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici. Kot odločilno je ugotovilo, da je tožena stranka tožnici že 5.12.2002 odredila izredni plačani dopust, ker zaradi uvedbe novega informacijskega sistema ni bilo več potreb po tožničinem delu in se na svoje delovno mesto tožnica ni več vrnila. Nekajdnevno opravljanje del v zvezi z zlaganjem in urejanjem dokumentacije v mesecu januarju 2003 sodišče ni štelo za vrnitev na njeno redno delo. Tudi po podanem obvestilu o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi prenehanja potreb po delu v zvezi z uvedbo novega informacijskega sistema z dne 31.1.2003 tožnica ni več delala in je zato sodišče štelo, da tudi izrecna ugotovitev z dne 6.6.2003 delavke, odgovorne za uvajanje novega sistema, da preostale delavke v celoti pokrivajo potrebe po delu na novem sistemu, ni moglo vplivati na začetek teka roka za podajo odpovedi.

Navedeni razlogi so jasni in niso v nasprotju z izvedenimi dokazi oziroma listinami v spisu. Revizijski očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP zato ni utemeljen.

Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

Na podlagi petega odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR – Ur. l. RS, št. 42/02) mora delodajalec podati odpoved najkasneje v 30 dneh od seznanitve z razlogi za redno odpoved in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga. Gre za zakonski prekluzivni rok, tako da z njegovim iztekom delodajalčeva pravica do odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi določenega odpovednega razloga ugasne.

Po ugotovitvah sodišča je pri toženi stranki prenehala potreba po tožničinem delu zaradi novega informacijskega sistema, ki ga je tožena stranka pričela uvajati že v letu 2002. Šlo je za utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi v smislu 1. alineje prvega odstavka 88. člena ZDR. Zaradi prenehanja potreb po njenem delu je tožena stranka tožnici s 5.12.2002 odredila nastop izrednega plačanega dopusta in se tožnica na njeno redno delo ni več vrnila. Ob preverjanju uspešnosti uvedbe novega informacijskega sistema v mesecu juniju 2003 je bilo glede potreb po tožničinem delu v bistvu le potrjeno stanje, kakršno je tožena stranka ugotavljala že v decembru 2002. Glede na ugotovitve, da je bila tožena stranka že v mesecu decembru 2002 seznanjena z razlogi za odpoved tožničine pogodbe o zaposlitvi, to je, da je zaradi uvedbe novega informacijskega sistema prenehala potreba po njenem delu in sta ob podaji sporne odpovedi dne 23.6.2003 potekla tako subjektivni kot objektivni rok za podajo odpovedi, je sodišče utemeljeno presodilo, da je bila sporna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita. V posledici tega je utemeljeno ugodilo tudi drugim tožničinim zahtevkom.

Ker revizijski razlogi niso podani, je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

Tožnica s svojim odgovorom na revizijo ni bistveno prispevala k rešitvi zadeve. Glede na določbe prvega odstavka 155. člena ZPP zato ni upravičena do povračila stroškov, ki so ji nastali z vložitvijo odgovora na revizijo.