Jedro

V obravnavani zadevi ne gre za spor o pravicah do in iz sistema socialne varnosti, ki so taksativno opredeljeni v 1. odstavku 7. člena ZDSS-1 o stvarni pristojnosti sodišč, za katere po 71. členu ZDSS-1 dejansko ni taksne zavezanosti. Gre namreč za spor o odškodninski terjatvi iz naslova odškodninske odgovornosti po 2. odstavku 7. člena ZDSS-1, o čemer je bilo razsojeno s sodbo. Na tovrstne spore pa se taksna oprostitev iz 71. člena ZDSS-1 ne nanaša. Pomeni, da za njih obstaja taksna zavezanost tožečih strank, vključno z vsemi pravnimi posledicami iz ZST-1 in relevantnih določbah ZPP, če taksa v predpisanem roku za posamezno procesno ravnanje ni plačana.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom izreklo, da se šteje pritožba z dne 27. 12. 2017 za umaknjeno. Obravnavano redno pravno sredstvo je bilo vloženo zoper sodbo opr. št. VI Ps 379/2017 z dne 11. 10. 2017, za umaknjeno pa ga šteje, ker tožnik ni plačal sodne takse v določenem roku.

2. Zoper sklep je tožnik vložil pravočasno pritožbo, poimenovano ugovor. Na široko opisuje problematiko invalidnosti in telesne okvare že od leta 1998, ko je postal invalid III. kategorije zaradi poškodbe izven dela. Leta 2008 je dobil odločbo, da je invalid I. kategorije, zneskovno pa je prejemal 315,00 do 399,00 EUR. Od leta 2008 do 2012 je prejemal varstveni dodatek in invalidnino v višini 69,00 EUR, čeprav bi jo moral prejemati že 9 let prej. Torej naj bi mu od leta 1998 pripadala invalidska pokojnina, ne pa nadomestila in od leta 2012 še varstveni dodatek brez vpisa hipoteke, odkar ni več pravica iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Z veljavno ureditvijo se posega v lastnino ter povzroča škodo zanj in družino ter izpad dohodka.

Sodišče bi moralo upoštevati, da gre za socialni spor zaradi socialne varnosti, za katerega sodne takse ni potrebno plačati. Po zakonu bi ga bilo dolžno oprostiti oziroma mu je ne zaračunati. Ker naj bi bili dokazi jasni, sodišču predlaga, da ugodi zahtevku in za višino varstvenega dodatka dosodi odškodnino, ga oprosti plačila sodne takse in odobri vlogo za brezplačno pravno pomoč.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Ob preizkusu zadeve v mejah pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku1 (ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo pravno odločilna procesna dejstva in na podlagi popolno ugotovljenega dejanskega stanja v zadevi pravilno sklenilo, da se pritožba z dne 27. 12. 2017, vložena zoper sodbo opr. št. VI Ps 379/2017 z dne 11. 10. 2017, šteje za umaknjeno. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa so navedeni odločilni dejanski in pravni razlogi, ki jih pritožbeno sodišče ne ponavlja, temveč na pritožnikovo izvajanje ponovno poudarja naslednje.

5. V obravnavani zadevi ne gre za spor o pravicah do in iz sistema socialne varnosti, ki so taksativno opredeljeni v 1. odstavku 7. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih2 (ZDSS-1) o stvarni pristojnosti sodišč, za katere po 71. členu ZDSS-1 dejansko ni taksne zavezanosti. Gre namreč za spor o odškodninski terjatvi v višini 8.582,00 EUR iz naslova odškodninske odgovornosti po 2. odstavku 7. člena ZDSS-1, o čemer je bilo razsojeno s sodbo opr. št. VI Ps 379/2017 z dne 11. 10. 2017. Na tovrstne spore pa se taksna oprostitev iz 71. člena ZDSS-1 ne nanaša. Pomeni, da za njih obstaja taksna zavezanost tožečih strank, vključno z vsemi pravnimi posledicami iz Zakona o sodnih taksah3 (ZST-1) in relevantnih določbah ZPP, če taksa v predpisanem roku za posamezno procesno ravnanje ni plačana.

6. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje pravilno izhajalo iz 105. a člena ZPP. Po navedeni določbi ZPP mora biti med drugim tudi ob vložitvi pritožbe zoper sodbo plačana sodna taksa najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse, v katerem stranko opozori na posledice neplačila sodne takse. Po 3. odstavku 105. a člena ZPP se vloga, kar velja tudi za pritožbo, šteje za umaknjeno, če sodna taksa ni plačana v odrejenem roku oziroma v skladu z odložnim pogojem ali obročno do izteka roka, kot v obravnavanem primeru. Glede na 8. člen ZST-1 je namreč plačilo sodne takse procesna predpostavka za izvedbo postopka in opravo dejanj sodišča, v konkretnem primeru obravnavanja rednega pravnega sredstva zoper zavrnilno prvostopenjsko sodbo.

7. Ker iz dejanskih ugotovitev prvostopenjskega sodišča, ki jih pritožnik niti ne prereka, določno izhaja, da sodne takse v odrejenem roku, kljub opozorilu na pravne posledice, ni plačal, je v okoliščinah konkretnega primera zagotovo podan dejanski stan iz 3. odstavka 105. a člena ZPP. Potrebno je šteti, da je pritožba z dne 27. 12. 2017 zoper zavrnilno prvostopenjsko sodbo z dne 27. 12. 2017 umaknjena, kot je izrečeno v izpodbijanem sklepu.

8. Zaradi obrazloženega in ker preostala pritožnikova izvajanja, od opisovanja invalidizacije, telesne okvare, priznanih in domnevno pripadajočih zneskov denarne dajatve iz invalidskega zavarovanja, spremenjeni naravi pravice do varstvenega dodatka, ki več ni dajatev iz sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja in nekatera druga, za pritožbeno rešitev zadeve pravno sploh niso relevantna ter se posledično pritožbenemu sodišču do njih ni potrebno posebej niti opredeljevati, je pritožbo na podlagi 365. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 2 Ur. l. RS, št. 2/2004. 3 Ur. l. RS, št. 37/2008 s spremembami.