Jedro

Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.

Če vprašanje ni zastavljeno natančno in konkretno, glede na obrazložitev revizije pa je poleg tega jasno, da se ne nanaša na izpodbijano odločbo tožene stranke, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo Zdravniške zbornice Slovenije, št. 1631-146/2012-53 z dne 14. 6. 2016, s katero je bila tožničina vloga za podelitev licence za delo na področju splošne medicine (specialist) zavrnjena. Tožnica je zoper odločbo vložila pritožbo, ki jo je tožena stranka zavrnila z odločbo, št. 021-98/2012/22 z dne 5. 9. 2016. 2. Zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožnica (v nadaljevanju revidentka) vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje s sklicevanjem na 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi, izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

K I. točki izreka:

3. Revizija ni dovoljena.

4. Vrhovno sodišče uvodoma ugotavlja, da je bila v obravnavani zadevi sodba sodišča prve stopnje, s katero se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal, izdana pred 14. 9. 2017, ko se je začel uporabljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E), zato se v postopku pred Vrhovnim sodiščem določbe tega zakona ne uporabljajo (tretji odstavek 125. člena ZPP-E).

5. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne obrazlaga (razlogi za to so pojasnjeni že v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015).

6. Revidentka uveljavlja dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

7. Revidentka meni, da je v obravnavanem primeru pomembnih več pravnih vprašanj, in sicer: 1) Ali je šesti odstavek 9. člena Pravilnika o zdravniških licencah (Ur. l. RS, št. 109/1999, v nadaljevanju Pravilnik)1 v skladu z zakonsko ureditvijo podelitve zdravniške licence? 2) Ali Zakon o zdravniški službi (v nadaljevanju ZZdrS) deli oziroma vsebuje podlago za delitev zdravniških licenc na "specialistične" in "nespecialistične" in če jo, ali se sploh lahko zdravniku specialistu določenega strokovnega področja podeli "nespecialistična" licenca za opravljanje dela na istem strokovnem področju? in 3) Ali ZZdrS dovoljuje oziroma vsebuje pravno podlago za to, da se zdravniško licenco zdravniku specialistu za delo na strokovnem področju, za katerega ima opravljeno specializacijo, podeli le za "določen čas" v smislu, da je sploh ni možno podaljšati in da mora ta zdravnik za nadaljnje delo v svoji stroki - na podlagi iste izobrazbe in specializacije, dosežene že pred "prvo" podelitvijo licence - ponovno zaprositi za podelitev licence?

8. Po presoji Vrhovnega sodišča nobeno izmed citiranih vprašanj ne predstavlja pomembnega pravnega vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 9. Vprašanje pod 1) ni zastavljeno natančno in konkretno, glede na obrazložitev revizije pa je poleg tega jasno, da se ne nanaša na v tem upravnem sporu izpodbijano odločbo tožene stranke. Revidentki je bil preizkus strokovne usposobljenosti naložen z drugo - glede na obravnavani postopek predhodno - odločbo, zoper katero je revidentka po lastnih navedbah vlagala samostojna pravna sredstva, čeravno neuspešno. Obravnavani upravni spor pa se nanaša na odločbo, s katero je tožena stranka ugotovila, da revidentka k preizkusu usposobljenosti (naloženim z omenjeno predhodno odločbo) ni pristopila, zato ni izpolnila pogoja za podelitev licence za delo na področju splošne medicine (specialist) in je bila v posledici njena vloga zavrnjena.

10. V zvezi z revizijskima vprašanjema pod 2) in 3) pa Vrhovno sodišče ugotavlja, da nista pomembni glede na vsebino obravnavane zadeve.

11. Revidentka uveljavlja dovoljenost revizije tudi po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Zelo hude posledice, ki so nedoločen pravni pojem, je treba izkazati v vsakem primeru posebej. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso2 mora revident obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude, in to tudi izkazati.

12. Glede na obstoječo upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča revidentka ni izkazala zelo hudih posledic izpodbijane odločitve. Izguba možnosti samostojno opravljati zdravniško službo sama po sebi še ne pomeni zelo hudih posledic.3 Enako velja tudi za izgubo zaposlitve, ki naj bi bila v obravnavanem primeru šele pričakovana in ne gotova. Poleg tega revidentka tudi ni izkazala, da zaradi izpodbijane sodbe ne bi mogla več opravljati drugega dela v okviru svoje izobrazbe in delovnih izkušenj.4 O tem, ali in na kakšen način bi izguba zaposlitve nanjo na pravno pomemben način vplivala v socialno ekonomskem smislu pa revidentka ne navaja.

13. Ker revidentka ni izkazala pogojev za dovoljenost revizije niti na podlagi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo kot nedovoljeno zavrglo na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

14. Revidentka z revizijo ni uspela, zato sama trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

1 Ta je v danem trenutku določal: "Če je na podlagi predložene dokumentacije oziroma dosedanjega dela zdravnika mogoče dvomiti v njegovo usposobljenost za delo na določenem strokovnem področju, lahko zbornica predpiše preizkus usposobljenosti." 2 Npr. sklepi Vrhovnega sodišča X Ips 346/2010 z dne 22. 12. 2010, X Ips 201/2011 z dne 7. 11. 2012, X Ips 42/2013 z dne 14. 3. 2013. 3 Glej sklep Vrhovnega sodišča X Ips 338/2015 z dne 15. 6. 2016. 4 Glej sklepa Vrhovnega sodišča X Ips 21/2013 z dne 18. 9. 2013 in X Ips 246/2014 z dne 10. 12. 2015.