Jedro

Upnik je ugovarjal, da je stečajni dolžnik v preizkusnem obdobju iz njegovega transakcijskega računa dvignil in si prisvojil denarna sredstva v skupni višini 36.474,78 EUR. Kot izhaja iz dokazil, priloženih k prijavi terjatve z dne 21. 9. 2023, je računovodstvo navedena sredstva knjižilo kot kratkoročne obveznosti za gotovinska plačila in kot kratkoročno posojilo. Upnik je navedel, da je dolžnik prisvojena denarna sredstva porabil za drage hotelske storitve in izdatke za casino, obenem pa v preizkusnem obdobju v stečajno maso prispeval vsega skupaj zgolj 110,71 EUR. Ker stečajni dolžnik trditev in dokazov upnika ni prerekal, ne v pisni vlogi ne na naroku za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti, jih je sodišče prve stopnje pravilno štelo za priznane. Na podlagi drugega odstavka 214. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP se dejstva, ki jih stranka ne zanika, ali jih zanika brez navajanja razlogov, štejejo za priznana.

Če stečajni dolžnik sklene pogodbo ali drug pravni posel, za sklenitev katerega nima poslovne sposobnosti, ne da bi ga pri tem zastopal upravitelj, ali če brez soglasja sodišče izvede pravno dejanje, za katerega mora pridobiti to soglasje, tak pravni posel oziroma pravno dejanje nima pravnega učinka, če je druga stranka vedela ali bi morala vedeti, da je nad dolžnikom začet postopek osebnega stečaja (drugi odstavek v zvezi s tretjim odstavkom 386. člena ZFPPIPP). Kršitev obveznosti iz 386. člena ZFPPIPP je razlog za vložitev ugovora, da ni pogojev za odpust obveznosti po 2. točki prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP.

Če si pritožnik svojega pravnega položaja s pritožbo ne more izboljšati, pritožba ni dovoljena.

Izrek

I. Pritožba zoper I. točko izreka se zavrne in se izpodbijani sklep v tem delu potrdi.

II. Pritožba zoper II. in III. točko izreka se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postopek odpusta obveznosti ustavilo in predlog za odpust obveznosti zavrnilo (I. točka izreka), ugovor upnice A. A. proti odpustu obveznosti zavrnilo (II. točka izreka) in ugovor stečajnega upravitelja proti odpustu obveznosti zavrglo (III. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep se je dolžnik pravočasno pritožil iz vseh pritožbenih razlogov in višjemu sodišču predlagal, da izpodbijani sklep razveljavi, podrejeno pa, da zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. V odgovoru na pritožbo je upnik B., d. o. o. - v stečaju predlagal, da višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi izpodbijani sklep.

_Pritožba zoper I. točko izreka ni utemeljena._

4. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je dolžnik brez soglasja sodišča najemal posojila v skupnem znesku 36.474,78 EUR. Zaradi kršitve obveznosti po 2. točki prvega odstavka 386. člena ZFPPIPP je v skladu s 1. točko prvega odstavka 406. člena ZFPPIPP postopek odpusta obveznosti ustavilo in predlog za odpust obveznosti zavrnilo.

5. Upnik B., d. o. o. - v stečaju je ugovarjal, da je stečajni dolžnik v preizkusnem obdobju iz njegovega transakcijskega računa dvignil in si prisvojil denarna sredstva v skupni višini 36.474,78 EUR. Kot izhaja iz dokazil, priloženih k prijavi terjatve z dne 21. 9. 2023, je računovodstvo navedena sredstva knjižilo kot kratkoročne obveznosti za gotovinska plačila in kot kratkoročno posojilo. Upnik je navedel, da je dolžnik prisvojena denarna sredstva porabil za drage hotelske storitve in izdatke za casino, obenem pa v preizkusnem obdobju v stečajno maso prispeval vsega skupaj zgolj 110,71 EUR. Upnik je trdil, da navedeno izkazuje, da si dolžnik v preizkusnem obdobju ni prizadeval za poplačilo upnikov, ampak je nasprotno, z nepreglednim poslovanjem poskrbel, da so šli denarni tokovi mimo njegovega osebnega TRR, zaradi česar ni prišlo do zasega denarnega dobroimetja. Na naroku za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti je stečajni upravitelj upnika tudi navedel, da prisvojena denarna sredstva, kljub obljubi, v stečajno maso upnika niso bila vrnjena. Ker stečajni dolžnik trditev in dokazov upnika ni prerekal, ne v pisni vlogi ne na naroku za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti, jih je sodišče prve stopnje pravilno štelo za priznane. Na podlagi drugega odstavka 214. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP se dejstva, ki jih stranka ne zanika, ali jih zanika brez navajanja razlogov, štejejo za priznana.

6. Opisana in s strani dolžnika priznana ravnanja pomenijo samovoljno razpolaganje z denarnimi sredstvi, ki bi lahko tvorila stečajno maso. Z začetkom stečajnega postopka se poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omeji tako, da ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso (1. točka prvega odstavka 386. člena ZFPPIPP). Po 2. točki prvega odstavka 386. člena ZFPPIPP se z začetkom stečajnega postopka poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omeji tudi tako, da brez soglasja sodišča ne more najeti posojila. Če stečajni dolžnik sklene pogodbo ali drug pravni posel, za sklenitev katerega nima poslovne sposobnosti, ne da bi ga pri tem zastopal upravitelj, ali če brez soglasja sodišče izvede pravno dejanje, za katerega mora pridobiti to soglasje, tak pravni posel oziroma pravno dejanje nima pravnega učinka, če je druga stranka vedela ali bi morala vedeti, da je nad dolžnikom začet postopek osebnega stečaja (drugi odstavek v zvezi s tretjim odstavkom 386. člena ZFPPIPP). Kršitev obveznosti iz 386. člena ZFPPIPP je razlog za vložitev ugovora, da ni pogojev za odpust obveznosti po 2. točki prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da obstaja razlog, ki ga je upnik uveljavil z ugovorom, ustavilo postopek odpusta obveznosti in zavrnilo predlog za odpust obveznosti (1. točka prvega odstavka 406. člena ZFPPIPP).

7. Dolžnik v pritožbi navaja, da denarja ni dvigoval zase, ampak po naročilu direktorice B., d. o. o. in z njim plačeval tekoče račune tega podjetja (najemnino, mobilne storitve, račune C., materialne stroške goriva), edini dvigi v njegovo korist pa so bili delni avans v gotovini za plačilo dela njegove plače. Višje sodišče ugotavlja, da je dolžnik takšne trditve podal šele v pritožbi. Ker niti ne trdi, da jih brez svoje krivde ni mogel podati v postopku pred sodiščem prve stopnje, jih višje sodišče ne more upoštevati (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

8. Dolžnik v pritožbi očita sodišču prve stopnje, da ni sledilo navedbam, ki jih je podal na naroku za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti, in zato dejansko stanje zmotno in nepopolno ugotovilo. Konkretno katere so te navedbe, pritožba ne pove. Višje sodišče pa ugotavlja, da dolžnik na naroku za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti sploh ni podal navedb glede prisvojitve denarnih sredstev upnika v višini 36.474,78 EUR. Navedbe, ki jih je podal (glede iskanja zaposlitve in prejemki iz naslova zaposlitve ter v zvezi s tem njegovo obveznostjo poročanja stečajnemu upravitelju), pa za presojo obstoja kršitve obveznosti iz 2. točke prvega odstavka 386. člena ZFPPIPP niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

9. Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep v I. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

_Pritožba zoper II. in III. točko izreka ni dovoljena._

10. V pritožbenem postopku je pritožnikov pravni interes za pritožbo procesna predpostavka, ki mora biti podana, da sodišče pritožbo vsebinsko obravnava (četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi s 1. točko 365. člena ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Če si pritožnik svojega pravnega položaja s pritožbo ne more izboljšati, pritožba ni dovoljena. Pravico do pritožbe ima torej tisti pritožnik, ki bi mu, če bi se pokazalo, da je ta utemeljena, prineslo konkretno in neposredno pravno korist. Slednje pomeni, da bi se njegov pravni položaj izboljšal glede na tisto, kar je zahteval v postopku na prvi stopnji. Ker si dolžnik prizadeva za odpust obveznosti, nima pravnega interesa za pritožbo zoper odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi upničinega ugovora proti odpustu obveznosti in zavrženju upraviteljevega ugovora proti odpustu obveznosti. Višje sodišče je zato dolžnikovo pritožbo zoper II. in III. točko izreka izpodbijanega sklepa kot nedovoljeno zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.