Jedro

V postopku zaradi insolventnosti je z zakonom določena podrejena (subsidiarna) uporaba pravil pravdnega postopka. To pomeni, da se lahko zgolj glede vprašanj, ki z ZFPPIPP niso izrecno urejena, smiselno uporabljajo določbe ZPP.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

(1) Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se zahteva upnika za dopolnitev sklepa o preizkusu terjatev in ločitvenih pravic z dne 17. 11. 2010, vložena dne 02. 12. 2010, kot prepozna oziroma nedovoljena zavrže. (2) Zoper sklep se pritožuje upnik A. – B d.o.o. (nadalje: upnik). Uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

(3) Pritožba ni utemeljena.

(4) V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje dne 17. 11. 2010 izdalo sklep o preizkusu terjatev in ločitvenih pravic. Upnik je nato dne 02. 12. 2010 zahteval dopolnitev sklepa o preizkusu terjatev in ločitvenih pravic na podlagi 325. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l.RS št. 26/99 s kasnejšimi spremembami; ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Ur.l. RS št. 126-6413/2007 s kasnejšimi spremembami; ZFPPIPP). V zahtevi je navedel, da končni seznam preizkušenih terjatev, ki je sestavni del sklepa o preizkusu terjatev in ločitvenih pravic, ne vsebuje vseh prijavljenih terjatev upnika oziroma da se okoliščine, ki se tičejo uresničitve odložnega pogoja razlikujejo od zahtevka upnika za priznanje terjatve.

(5) Sodišče prve stopnje je zahtevo upnika zavrglo z obrazložitvijo, da takšna zahteva v tej fazi postopka ni več dovoljena. Po 62. členu ZFPPIPP bi moral namreč upnik takšne pomanjkljivosti uveljavljati z ugovorom proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev. V tem primeru je bil osnovni seznam preizkušenih terjatev objavljen dne 24. 06. 2010, zato se je upniku rok za grajanje napak v sklepu iztekel dne 09. 07. 2010. Nadalje je bil objavljen tudi popravljeni seznam preizkušenih terjatev (dne 27. 07. 2010) in dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev (dne 15. 09. 2010), vendar bi zoper njega lahko ugovarjal le tisti upnik, ki je pred tem pravočasno ugovarjal osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev, pa upravitelj njegovega ugovora ni upošteval. (6) Upnik v pritožbi navaja, da ZFPPIPP kot sankcije zaradi nevloženega ugovora po 62. členu zakona ne določa izgube procesne legitimacije upnika v stečajnem postopku, temveč zgolj izgubo roka za ugovor proti osnovnem seznamu preizkušenih terjatev. Navaja, da bi upnik izgubil procesno legitimacijo po 58. členu ZFPPIPP le v zakonsko določenih primerih, torej če bi bila prijava terjatve kot nepopolna zavržena, če bi bil zamujen rok za vložitev tožbe za ugotovitev terjatve oziroma za nadaljevanje pravdnega postopka, če bi bilo s pravnomočno sodno odločbo ugotovljeno, da terjatev ne obstoji oziroma če bi bila v celoti plačana. Ker ne gre za enega od navedenih primerov meni, da v določbah ZFPPIPP ni podlage odločitev, ki za upnika dejansko predstavlja izgubo procesne legitimacije. Zato vztraja, da bi moralo sodišče o njegovi zahtevi odločiti ob smiselni uporabi določb ZPP.

(7) Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. V postopku zaradi insolventnosti je z zakonom določena podrejena (subsidiarna) uporaba pravil pravdnega postopka (prvi odstavek 121. člena ZPP). To pomeni, da se lahko zgolj glede vprašanj, ki z ZFPPIPP niso izrecno urejena, smiselno uporabljajo določbe ZPP.

(8) V ZFPPIPP so urejena pravila postopka za prijavo in preizkus terjatev (59. do 72. člen ZFPPIPP) in izrecno tudi za primer, če sodišče ne preizkusi vseh prijavljenih terjatev oziroma če so podatki o prijavljenih terjatvah nepravilni. Roki za procesna dejanja v postopku zaradi insolventnosti so prekluzivni (tretji odstavek 121. člena ZFPPIPP). Zato neopravljenih dejanj ni mogoče opraviti po poteku roka, prav tako pa tudi ni mogoče preskakovati procesnih dejanj (prvi odstavek 66. člena ZFPPIPP). Zato se, po presoji pritožbenega sodišča, ni mogoče opreti na določbe ZPP o dopolnilni sodbi, ko sodišče ni odločilo o vseh zahtevkih oziroma o delu zahtevka (prvi odstavek 325. člena ZPP), saj gre za primer, ki je predviden in podrobno urejen v specialnih določbah ZFPPIPP (62. in 66. člen ZFPPIPP). Izrecno določenih pravil postopka po ZFPPIPP ni mogoče obiti s sklicevanjem na smiselno uporabo določb ZPP.

(9) V zvezi s pritožbenimi navedbami pritožbeno sodišče še dodaja, da upnik izgubi procesno legitimacijo v stečajnem postopku le, če prenehajo vse njegove terjatve, ki jih uveljavlja v tem postopku (drugi odstavek 58. člena ZFPPIPP). Navedeno stališče upnika ni utemeljeno že zato, ker je naveden v končnem seznamu preizkušenih terjatev, kar pomeni, da v tem postopku ni izgubil procesne legitimacije. Vprašanja vsebine materialnopravnega upravičenja pa ni mogoče obravnavati v okviru presoje izpodbijanega sklepa.

(10) Ker uveljavljeni pritožbeni razlog ni podan, pritožbeno sodišče pa tudi ni zasledilo drugih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP) je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).