Jedro

Predpodstavka za odločanje o zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje je opravičljiva zamuda pravnega dejanja, ki se je pripetila stranki. Ker pritožnica trdi, da vročitev sodbe ni bila pravilno opravljena, da je torej napako pri vročanju zagrešilo sodišče prve stopnje, ker ji je pisanje vročilo na napačen naslov – na naslov, kjer dejansko ne prebiva (s čimer ji je bilo onemogočeno sodelovanje v postopku), teh razlogov ni mogoče uveljavljati z institutom vrnitve v prejšnje stanje.

Za pravilnost vročitve je odločilno dejansko prebivališče oziroma kraj dejanskega bivanja.

Izrek

I. Pritožba zoper sklep z dne 14.11.2013, list. št. 53, se zavrne in sklep potrdi.

II. Pritožbi zoper sklep z dne 14.11.2013, list. št. 51, se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugodi predlogu, ki se glasi: „Razveljavi se potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti na zamudni sodbi in sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani P 3787/2005-II z dne 22.12.2006, kolikor se nanaša na točki 1 in 3 izreka odločbe.“

III. Pritožnica sama nosi stroške pritožbenega postopka v zvezi s sklepom z dne 14.11.2013, list. št. 53. IV. Tožnica A. L. sama nosi svoje stroške odgovora na pritožbo zoper sklep z dne 14.11.2013, list. št. 53. V. Tožniki so dolžni toženki nerazdelno povrniti stroške pritožbenega postopka v zvezi s sklepom z dne 14.11.2013, list. št. 51, v višini 8,21 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

VI. Tožnica A. L. sama nosi svoje stroške odgovora na pritožbo zoper sklep z dne 14.11.2013, list. št. 51.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom z dne 14.11.2013, list. št. 53, je sodišče prve stopnje predlog toženke za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo.

2. Z izpodbijanim sklepom z dne 14.11.2013, list. št. 51, je sodišče prve stopnje predlog toženke za razveljavitev potrdila pravnomočnosti in izvršljivosti zamudne sodbe in sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani P 3787/2005-II z dne 22.12.2006, zavrnilo.

3. Zoper oba sklepa je toženka vložila pravočasno pritožbo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka (ker je sodišče o predlogih odločilo brez naroka), nepravilne uporabe materialnega prava in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja.

4. V pritožbi zoper sklep s katerim je sodišče zavrnilo predlog za vrnitev v prejšnje stanje, kot bistveno izpostavlja, da je sodišče predlog preuranjeno zavrnilo, razpisati bi moralo narok, sledilo je le navedbam tožnice A. L. (ki je edina na predlog odgovorila), na naslovu O., P., ne prebiva več že od leta 1998 dalje, za kar so tožniki vedeli. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da dovoli vrnitev v prejšnje stanje.

5. V pritožbi zoper sklep s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti na zamudni sodbi in sodbi prav tako izpostavlja, da bi sodišče moralo razpisati narok, spet je sledilo le navedbam tožnice A. L., ki so neresnične (da se toženka izogiba postopkom, da se skriva pred upniki ...). DURS je uradna institucija in ni pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da njegov dopis z dne 24.7.2008 ni zadosten dokaz o spremembi prebivališča toženke. Njene trditve, da ni prejela zamudne sodbe in sodbe, sodišče prve stopnje zavrne z utemeljitvijo, da navedbe na vročilnicah kažejo drugače. Vendar se vročilnice nanašajo na naslov O., P., kjer pa tožnica v času odločanja sodbe ni več dejansko in ne formalno prebivala. Iz zadnje povratnice na sodbi je razvidno, da je vročevalec v predalčniku pustil obvestilo, ne pa zamudne sodbe. Tožniki so zoper toženko vložili tudi tožbo, ki se je vodila pod opr. št. IV P 1324/2005, v tej tožbi so tožniki navedli pravi toženkin naslov H., P. Prilaga tudi Potrdilo Upravne enote Kranj z dne 21.11.2013 o svojih stalnih prebivališčih.

6. Tožnica A. L. je na pritožbi odgovorila in predlagala njuni zavrnitvi.

7. Pritožba zoper sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje ni utemeljena, pritožba zoper sklep o zavrnitvi predloga za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti je utemeljena.

K pritožbi zoper sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje:

8. Predpodstavka za odločanje o zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje je opravičljiva zamuda pravnega dejanja, ki se je pripetila stranki. Ker pritožnica trdi, da vročitev sodbe ni bila pravilno opravljena, da je torej napako pri vročanju zagrešilo sodišče prve stopnje, ker ji je pisanje vročilo na napačen naslov – na naslov, kjer dejansko ne prebiva (s čimer ji je bilo onemogočeno sodelovanje v postopku), teh razlogov ni mogoče uveljavljati z institutom vrnitve v prejšnje stanje (116. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP), kot vse pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje. Že iz tega razloga je bil predlog pravilno in zakonito zavrnjen.

9. Pritožbeno sodišče je v posledici pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

K pritožbi zoper sklep o zavrnitvi predloga za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti:

10. Zamudna sodba in sodba P 3787/2005-II z dne 22.12.2006 je bila toženki vročena s t.i. fikcijo osebne vročitve na naslov O. P. Za pravilnost vročitve je odločilno dejansko prebivališče oziroma kraj dejanskega bivanja. Če vročitev ni bila opravljena na naslovu dejanskega prebivališča toženke, je šlo za napako pri vročanju, zaradi katere vročitev ni bila pravilno opravljena, zato ni mogel začeti teči rok za vložitev pravnega sredstva, niti paricijski rok, sodba pa ni mogla postati niti pravnomočna niti izvršljiva.

11. V predlogu za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti je toženka trdila in dokazovala, da je v času vročanja sodbe dejansko že živela na naslovu H., P., kjer je bila tudi formalno prijavljena. Sodišče prve stopnje je štelo, da teh svojih trditev ni izkazala, saj dopis Davčnega urada Kranj z dne 24.7.2008 (priloga B2) ne zadostuje kot dokazilo o uradni spremembi prebivališča, iz odločbe Upravne enote Kranj z dne 26.2.2007 (priloga B1) pa izhaja, da se dovoli sprememba osebnega imena toženke M. T. v M. A. K., pri čemer pa sprememba velja od 9.3.2007, kar je več kot mesec dni po nastanku pravnomočnosti in izvršljivosti sodbe.

12. Pritožbeno sodišče se ne strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da iz dopisa Davčnega urada Kranj z dne 24.7.2008 ne izhaja ničesar relevantnega v zvezi s predlogom. V tem dopisu ta organ, med drugim, ugotavlja, da je po njihovih podatkih toženka bivališče O., že pred desetimi leti (torej v letu 1998) spremenila v bivališče H., P. Gre za javno listino, katere verodostojnosti tožniki niso izpodbijali. Tudi ni bistvena formalna prijava bivališča, ampak, kot rečeno, dejansko prebivališče stranke. Poleg tega tudi iz ostalih dokazov priloženih k predlogu izhaja, da je toženka že v letu 1998 in kasneje (tudi npr. v letu 2007, 2010) navajala kot svoje bivališče H., P. (glej npr. dopise priloga B1, B3, B15, B20, B22, B23), pa tudi uradni organi so ji npr. v letu 2010 (priloga B21) in v letu 2007 (priloga B1) dopise pošiljali na naslov H., P. Tudi če se ne upošteva k pritožbi priloženo potrdilo Upravne enote Kranj z dne 21.11.2013, ki navedeno potrjuje (prvi odstavek 337. člena ZPP), je po mnenju pritožbenega sodišča toženka z ostalimi dokazi z zadostno stopnjo (najmanj) verjetnosti (ki za izpodbijanje procesnega sklepa kakršen je konkretni, zadostuje) izkazala, da je tudi v času vročanja zamudne sodbe in sodbe z dne 22.12.2006, dejansko živela na naslovu H., P. in ne na naslovu O., P., kamor ji je bila sodba vročana. Uspela je torej izpodbiti pravilnost vročitve.

13. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je ugodilo predlogu za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti, kolikor se nanaša na odločitvi sodišča prve stopnje v točkah 1 in 3 izreka zamudne sodbe in sodbe (v točki 2 izreka sodbe, je bil tožbeni zahtevek tožnikov delno zavrnjen) in v tem obsegu potrdilo razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP).

14. Zamudno sodbo in sodbo naj torej sodišče prve stopnje toženki znova vroči. 15. Ker tožnica s pritožbo zoper sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje ni uspela, sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP). Ker odgovor na pritožbo k odločitvi pritožbenega sodišča ni pripomogel, tožnica A. L. sama nosi svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 155. člena ZPP), pa tudi sicer so bili ti stroški le pavšalno priglašeni, odgovor pa ni bil predmet odmere sodne takse. S pritožbo zoper sklep z dne 14.11.2013, list. št. 51, je toženka v celoti uspela, zato so ji tožniki nerazdelno dolžni povrniti njene stroške pritožbenega postopka in sicer v višini plačane sodne takse 8,21 EUR (prvi odstavek 154. člena ZPP), ostali stroški so bili priglašeni pavšalno, tako da jih pritožbeno sodišče ne prizna. Ker tožnica A. L. z odgovorom na to pritožbo ni uspela, sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP), pa tudi sicer so bili ti stroški priglašeni tako pavšalno, da jih pritožbeno sodišče ne bi priznalo, odgovor na pritožbo tudi ni bil predmet odmere sodne takse.