Jedro

Za določitev kroga udeležencev nepravdnega postopka formalni (procesni) pojem stranke ne zadošča, ampak se kombinira z materialnopravnim. Ker je krog udeležencev v nepravdnem postopku drugačen kot v pravdnem postopku, soglasje nasprotnih udeležencev za razširitev predloga nanje ni potrebno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje dopustilo spremembo predloga za določitev nujne poti z razširitvijo na nasprotno udeleženko A. A. 2. Zoper sklep se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pritožuje nasprotna udeleženka A. A. (v nadaljevanju: druga nasprotna udeleženka) in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da razširitve predloga ne dopusti. Podredno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa. Sodišču prve stopnje očita, da je sporno odločitev sprejelo kljub njenemu nasprotovanju za razširitev predloga nanjo kot nasprotno udeleženko. Opozarja na 37. člen Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) v zvezi s 184. in 187. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ter nujnost privolitve tistega, ki naj vstopi v že dlje časa trajajoči nepravdni postopek. Vztraja, da se s takšno spremembo predloga za določitev nujne poti ne strinja, saj mora tisti, ki vstopi v postopek, tega prevzeti v v stanju, v katerem je, ko vanj vstopi. V predmetnem postopku so bila izvedeniška mnenja že izdelana. Ker v dosedanjem postopku ni imela možnosti sodelovati, kar vpliva na kontradiktornost postopka, je razširitev predloga nanjo neutemeljena.

3. Predlagatelja na pritožbo nista odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V pravdnem postopku sodišče odloča o postavljenem zahtevku, v nepravdnem postopku pa ureja razmerja med udeleženci postopka. Zaradi drugačne narave nepravdnega postopka vsa pravila pravdnega postopka niso neposredno uporabljiva v nepravdnem postopku. Nekaterih določb ZPP (v zvezi z udeležbo v postopku) pa v nepravdnem postopku sploh ni mogoče uporabiti.1

6. V skladu s 37. členom ZNP se določbe ZPP v nepravdnih postopkih uporabljajo smiselno, torej v duhu nepravdnega postopka, ki je namenjen ureditvi razmerij glede na interese vseh prizadetih oseb. ZNP nima posebnih določb o tem, do kdaj je mogoče spremeniti predlog, glede udeležencev postopka pa v 19. členu določa, da so poleg predlagatelja in osebe, proti kateri je predlog vložen, to še osebe, glede katerih se vodi postopek oziroma na katere se postopek neposredno nanaša, ter osebe, katerih pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet. Za določitev kroga udeležencev nepravdnega postopka torej formalni (procesni) pojem stranke ne zadošča, ampak se kombinira z materialnopravnim. Ker je krog udeležencev v nepravdnem postopku drugačen kot v pravdnem postopku, po ustaljenem stališču pravne teorije2 in sodne prakse3 soglasje nasprotnih udeležencev za razširitev predloga nanje ni potrebno. Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, drugega odstavka 192. člena ZPP, po katerem je možna razširitev tožbe na novega toženca le z njegovo privolitvijo, v nepravdnem postopku ni mogoče uporabiti, saj ne zagotavlja možnosti, da bi bili v nepravdni postopek vključeni vsi, katerih interes bi utegnil biti prizadet s sodno odločbo.

7. Pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da glede na zgoraj povzeta izhodišča v nepravdni postopek tudi ni mogoče neposredno prenesti določb ZPP o prevzemu pravde v zatečenem stanju. V nadaljevanju postopka bo moralo sodišče prve stopnje drugi nasprotni udeleženki omogočiti uresničitev pravice do izjave, tako da so tudi pritožbeni pomisleki glede kršitve kontradiktornosti neutemeljeni.

8. Glede na navedeno je zmotno pritožbeno naziranje, da sodišče prve stopnje ne bi smelo dopustiti spremembe predloga in njegove razširitve na drugo nasprotno udeleženko. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

1 Čujovič, M.: Problematika udeležbe v nepravdnih postopkih, Pravna praksa, 31-32/2015, str. 10-13. 2 Ibidem, str. 12. 3 Prim. odločbe VSRS II Ips 347/96, II Ips 56/95, VSL II Cp 3320/2009, I Cp 1887/2015 in II Cp 296/2019.