Jedro

Razlogi, iz katerih bi bilo mogoče izpodbijati sklep o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave, se lahko nanašajo (zgolj) na procesne ovire za vodenje tega postopka oziroma, da predlogu za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave niso predložene potrebne listine ali izjava dolžnika, sestavljena v obliki notarskega zapisa, da poročilo iz 1. točke drugega odstavka 141. člena tega zakona resnično in pošteno prikazuje njegov finančni položaj in poslovanje.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom začelo postopek poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom.

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil upnik z navedbami, da je predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave nepopoln oziroma ne vsebuje vseh obveznih sestavin, kot to določa 147. člen ZFPPIPP, ki se skladno s 221.b členom ZFPPIPP uporablja tudi v predmetnem postopku. V Poročilu o finančnem položaju in poslovanju in v Načrtu finančnega prestrukturiranja dolžnika, ki sta sestavni del dolžnikovega predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave, upnik ni navedel prednostnih terjatev. Upnikove terjatve ni uvrstil niti v seznam navadnih terjatev. Upnik ima zoper dolžnika prednostno terjatev po ZZRZI in na podlagi izvršilnega naslov - odločbe št. ODL-5691885000-2012-1/497 z dne 6. 4. 2012, ki na dan 29. 11. 2013 znašajo 3.277,51 EUR s pripadki. Dolžnikov predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave ni popoln, ker ne vsebuje upnikove terjatve oziroma bi moralo sodišče dolžnika pozvati k ustrezni dopolnitvi predloga.

3. Dolžnik je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev. Navaja, da so bile ob izdaji sklepa izpolnjene vse formalne predpostavke in niso obstajale procesne ovire za izdajo sklepa. Sicer pa je sedaj popravil Tabelo št. 2 - Seznam navadnih terjatev in pod zap. št. 17 vnesel upnikovo terjatev 3.394,20 EUR oziroma 3.442,86 EUR. Terjatev ni prednostna terjatev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Za postopek poenostavljene prisilne poravnave (oddelek 4.7 ZFPPIPP) je značilno, da se dolžnik z upniki sam (zunajsodno) dogovori o prestrukturiranju svojih obveznosti. Temu so prilagojene zakonske določbe (npr. ni ugovornega postopka proti vodenju postopka prisilne poravnave, 172. člen ZFPPIPP, ne uporabljajo se določbe oddelka 3.4, ki urejajo prijavo in preizkus terjatev, ko to izhaja iz prvega odstavka 221.b člena ZFPPIPP), temveč lahko upniki proti dolžniku neposredno vložijo predlog za začetek stečajnega postopka. Navedeno pomeni, da upnik s pritožbo ne more izpodbijati sklepa o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave z razlogi, ki po svoji vsebini pomenijo razloge za ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave.

6. Razlogi, iz katerih bi bilo mogoče izpodbijati sklep o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave, se lahko nanašajo (zgolj) na procesne ovire za vodenje tega postopka (prim. 221.c člena ZFPPIPP) oziroma, da predlogu za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave niso predložene listine iz 1., 3. in 5. točke drugega odstavka 141. člena ZFPPIPP ali izjava dolžnika, sestavljena v obliki notarskega zapisa, da poročilo iz 1. točke drugega odstavka 141. člena tega zakona resnično in pošteno prikazuje njegov finančni položaj in poslovanje. (prim. 221.d člen ZFPPIPP). Tega pa pritožnik ne uveljavlja, kar pomeni, da s pritožbenimi razlogi ne more izpodbiti pravilnosti sklepa sodišča prve stopnje.

7. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni in niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), zato je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).