Jedro

Pritožniki utemeljeno opozarjajo, da se po ustaljeni sodni praksi v primeru različnega pravdnega uspeha sospornikov v postopku stroški skupnega zastopanja delijo po enakih delih (analogna uporaba 161. člena ZPP) in nato upošteva posamičen uspeh v pravdi. Ker je tožnik s tožbenim zahtevkom zoper petega do osmega toženca v celoti propadel, je tem tožencem ne glede na njegov (delni) uspeh s tožbo zoper prvega do petega toženca dolžan povrniti njihove pravdne stroške.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi in se sklep v I. točki izreka glede pravdnih stroškov petega, šestega in osmega toženca tako spremeni, da je tožnik dolžan v roku 15 dni petemu tožencu povrniti 2.865,97 EUR, šestemu in osmemu tožencu pa vsakemu 1.522,88 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

II. Tožnik je dolžan v roku 15 dni petemu tožencu povrniti 531,98 EUR stroškov pritožbenega postopka, šestemu in osmemu tožencu pa skupno 487,92 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z izpolnitvijo z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo o povračilu pravdnih stroškov v pravnomočno končani pravdni zadevi. Sklenilo je, da: (I.) tožnik ter prvi do osmi toženec krijejo vsak svoje pravdne stroške, ki so jim nastali do izdaje vmesne sodbe in sodbe I P 315/2004 s 14. 4. 2008, (II. - V.) je tožnik v roku 15 dni dolžan plačati: drugemu tožencu 324,74 EUR, tretjemu tožencu 586,59 EUR, četrtemu tožencu 1.534,11 EUR in deveti toženki 448,92 EUR pravdnih stroškov in (VI.) je prvi toženec v roku 15 dni tožniku dolžan povrniti 337,37 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

2. Zoper I. točko sklepa se pritožujejo peti, šesti in osmi toženec v dveh ločenih pritožbah. Kot bistveno navajajo, da po ustaljeni sodni praksi sosporniki stroške krijejo po enakih delih in so tako tudi upravičeni do njihovega plačila. To v konkretnem primeru pomeni, da bi moralo sodišče stroške strank, ki jih je zastopal isti pooblaščenec, razdeliti med zastopane in nato upoštevati načelo uspeha v pravdi. Judikata VSL II Cp 2532/2016 in VSL II Cp 1171/2020 se ne nanašata na primerljivo zadevo. S tem, ko je več tožencev imelo skupnega pooblaščenca, je zmanjšalo stroške zastopanja, kar je bilo ugodnejše tudi za tožnika.

3. Pritožbi sta utemeljeni.

4. V obravnavani zadevi je tožnik tožbo na plačilo odškodnine naperil zoper devet tožencev, in sicer štiri mladoletne tožence (prvi do četrti toženec) in njihove zakonite zastopnike (peti do osmi toženec) ter zavarovalnico, pri kateri je imel sklenjeno premoženjsko zavarovanje (deveta toženka). Sodišče prve stopnje je z vmesno sodbo in sodbo s 14. 4. 2008 odločilo o podlagi tožbenega zahtevka zoper prvega do četrtega toženca in deveto toženko, tožbeni zahtevek zoper petega do osmega toženca pa je zavrnilo. Tožnik je torej s tožbo zoper petega do osmega toženca v celoti propadel. 5. Mladoletni toženci in zakoniti zastopniki so imeli v postopku skupne pooblaščence, in sicer je prvega in petega toženca v prvem delu postopka zastopal odvetnik A. A., drugega, četrtega, šestega in osmega toženca pa Odvetniška družba B., o. p. , d. n. o. Pritožniki utemeljeno opozarjajo, da se po ustaljeni sodni praksi1 v primeru različnega pravdnega uspeha sospornikov v postopku stroški skupnega zastopanja delijo po enakih delih (analogna uporaba 161. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP) in nato upošteva posamičen uspeh v pravdi. Ker je tožnik s tožbenim zahtevkom zoper petega do osmega toženca v celoti propadel, je tem tožencem ne glede na njegov (delni) uspeh s tožbo zoper prvega do petega toženca dolžan povrniti njihove pravdne stroške. V konkretnem primeru to predstavlja za petega toženca polovico, za šestega in osmega toženca pa za vsakega četrtino potrebnih odvetniških stroškov, priglašenih do izdaje vmesne sodbe in sodbe, s katero je bil tožbeni zahtevek zoper njih v celoti zavrnjen. Odločitev sodišča prve stopnje, da stranke krijejo vsaka svoje stroške, nastale do izdaje te sodbe, ni v skladu s temeljnim načelom povračila stroškov po uspehu (154. člen ZPP) in nedopustno neenako obravnava tožence zgolj zato, ker so imeli v postopku skupnega pooblaščenca.

6. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi pritožnikov ugodilo in odločilo, da je tožnik petemu tožencu dolžan povrniti polovico, šestemu in osmemu tožencu pa vsakemu četrtino potrebnih pravdnih stroškov, priglašenih pred izdajo sodbe I P 315/2004 s 14. 4. 20082. Petemu tožencu je priznalo sorazmeren del stroškov odvetniškega zastopanja v obsegu 7231 odvetniških točk3, povečanih za 10 % zaradi zastopanja dveh strank, kar znaša ob vrednosti točke 0,6 EUR 4.772,46 EUR, upoštevajoč 20 % DDV4 ter pričnino (5 EUR) pa skupno 5.731,95 EUR. Peti toženec je upravičen do povrnitve polovice tega zneska, torej mu mora tožnik plačati 2.865,97 EUR stroškov postopka na prvi stopnji. Šestemu in osmemu tožencu je sodišče priznalo sorazmeren del stroškov odvetniškega zastopanja v obsegu 7383 odvetniških točk5, povečanih za priglašenih 10 % zaradi zastopanja več strank, kar znaša ob vrednosti točke 0,6 EUR 4.872,78 EUR, upoštevajoč kilometrino v višini 203,50 EUR6 in 20 % DDV pa 6.091,53 EUR. Tožnik je dolžan vsakemu od njiju poravnati četrtino tega zneska, torej 1.522,99 EUR. Svojo obveznost je dolžan izpolniti v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

7. Pritožbi petega toženca in šestega ter osmega toženca sta glede na navedeno utemeljeni. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 3. točke 365. člena ZPP izpodbijani sklep v I. točki izreka spremenilo in tožniku zaradi njegovega pravdnega neuspeha naložilo, da je dolžan pritožnikom povrniti njihove pravdne stroške.

8. Ker so toženci s pritožbama uspeli, jim je tožnik skladno s prvim odstavkom 154. v zvezi s 165. členom ZPP dolžan povrniti njihove stroške pritožbenega postopka, in sicer petemu tožencu 531,98 EUR7, šestemu in osmemu tožencu pa skupno 487,92 EUR8, vse v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

1 Primerjaj sklepa VSL I Cp 110/2017, VSL I Cp 1816/2016. 2 Stroškovnika na listovni številki 198 in 199 spisa. 3 1200 točk za odgovor na tožbo, 1200 točk za prvo pripravljalno vlogo, 1200 točk za narok 13. 4. 2007, 50 točk za trajanje, 4 x 600 točk za naroke 22. 6. 2007, 18. 9. 2007, 4. 12. 2007, 14. 4. 2008, za trajanje: 50 točk 22. 6. 2007, 300 točk 18. 9. 2007, 500 točk 4. 12. 2007, 250 točk 14. 4. 2008, 81 točk materialni stroški. 4 Kot je priglašen na stroškovniku. 5 1200 točk za odgovor na tožbo, 1200 točk za prvo pripravljalno vlogo, 1200 točk za narok 13. 4. 2007, 50 točk za trajanje, 80 točk za odsotnost iz pisarne, 4 x 600 točk za naroke 22. 6. 2007, 18. 9. 2007, 4. 12. 2007, 14. 4. 2008, za trajanje in odsotnost iz pisarne: 180 točk 22. 6. 2007, 380 točk 18. 9. 2007, 530 točk 4. 12. 2007, 80 točk za odsotnost 14. 4. 2008, 83 točk materialni stroški. 6 Vsak narok 110 km po 0,37 EUR. 7 600 točk za sestavo pritožbe, povišano za 2 % materialne stroške in DDV, kar znaša 447,98 EUR, in sodno takso za pritožbo 84 EUR, skupno 531,98 EUR. 8 600 točk za pritožbo, povišano za 2 % materialne stroške, 10 % za zastopanje dveh strank, kar znaša 403,92 EUR, sodno takso 84 EUR, skupno 487,92 EUR.