Jedro

Edini nepravdni postopek v katerem je možna zaznamba spora, je spor o določitvi nujne poti. Predlog za razdružitev skupnega premoženja ne zadosti pogojem za zaznambo spora.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve vpisa.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za zaznambo spora pri nepremičninah, vpisanih v vl.št. 850 k.o. L., katerega je predlagatelj temeljil na pri nepravdnem sodišču vloženem predlogu za razdružitev skupne listine – dediščine.

Pritožuje se predlagatelj po pooblaščenki. Uveljavlja pritožbeni razlog napačne uporabe materialnega prava. Sklicuje se na novejšo sodno prakso, da podedovano premoženje ne predstavlja solastnega premoženja, ampak skupno premoženje po dednih deležih, za nastanek solastnine pa morajo dediči skleniti poseben dogovor. Skupnost dedičev preneha z delitvijo, ta pa v obravnavanem primeru še ni izvršena. Po vsebini predstavlja zahtevek za delitev pravic iz premoženjske skupnosti zahtevek za ugotovitev obstoja lastninske pravice, ta pa je podlaga za dovolitev zaznambe spora. Zaznamba spora v nepravdnih postopkih v zvezi z delitvijo skupnega premoženja ni izključena. Pridobitev lastninske pravice z dedovanjem je bližja originarni kot derivativni pridobitvi lastninske pravice. Zaznamba spora v postopkih razdružitve dediščine je še toliko bolj potrebna in pomembna, ker vknjižba dednih deležev zavaja k poenostavitvam, da je vknjižena solastninska pravica.

Pritožba ni utemeljena.

Odločitev prvostopenjskega sodišča in razlogi zanjo so materialnopravno pravilni. Skladno z 79. členom Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) se spor lahko zaznamuje le, če je predlogu za zaznambo predložena ena od v 1. in 2. točki 1. odstavka naštetih tožb ali če gre za spor o določitvi nujne poti (3. točka 1. odstavka 79. člena ZZK-1). Edini nepravdni postopek, v katerem je možna zaznamba spora, je glede na jasno zakonsko določbo spor o določitvi nujne poti. Določba 79. člena ZZK-1 dopušča zaznambo spora le v taksativno naštetih primerih, ki jih ni dopustno širiti s podobnimi primeri. Sicer pa iz predloženega predloga za razdružitev skupne listine – dediščine ne izhaja, da med dediči obstoji kakršenkoli spor. Tudi sodna praksa je enotna: predlog za razdružitev skupnega premoženja ne zadosti pogojem za zaznambo spora (prim. odločbe Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 530/2006, Višjega sodišča v Kopru I Cp 1089/2005, Višjega sodišča v Kopru I Cp 1378/2006). Če pa se v nepravdnem postopku izkaže, da med udeleženci obstaja spor o velikosti njihovih deležev na skupnem premoženju, jih sodišče napoti na pravdo. Če je v tem primeru tožba vložena, pa je lahko predmet zaznambe spora, če gre za katerega od sporov iz 1. in 2. točke 1. odstavka 79. člena ZZK-1. Ker je izpodbijani sklep materialnopravno pravilen in v njem tudi ni absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP, v zvezi s 120. členom ZZK-1 in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku – ZNP), je pritožbo predlagatelja kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Hkrati je pritožbeno sodišče dovolilo izbris zaznambe zavrnitve vpisa (2. točka 3. odstavka 161. člena ZZK-1).