Jedro

V izpodbijani odločbi se tožena stranka ni opredelila do pogojev, ki jih je zakonodajalec določil za odklonitev brezplačne pravne pomoči v sporih zaradi znižanja preživnine. Tožena stranka ni ugotavljala in ni navedla, ali tožnik poravnava zapadle obveznosti iz naslova preživnine oziroma če jih ni poravnal zaradi okoliščin, na katere nima vpliva. Tožena stranka se ni opredelila do vseh okoliščin, ki jih tožnik navaja, in ni ocenila, ali je posamezna okoliščina ali morebiti več okoliščin skupaj vplivalo na tožnika, da ni poravnal zapadlih preživninskih obveznosti, in sicer zaradi okoliščin, na katere nima vpliva. Pri svoji odločitvi mora tožena stranka oceniti vsako okoliščino posebej, za katero tožnik trdi, da zaradi nje ni poravnal zapadlih preživninskih obveznosti, oziroma oceniti vse okoliščine skupaj in se opredeliti, na katero okoliščino tožnik je imel oziroma ni imel vpliva, ter o zadevi ponovno odločiti. Obrazložitev te odločbe mora obsegati vse, kar določa 214. člen ZUP, ki se uporablja na podlagi 2. odstavka 34. člena ZBPP.

Izrek

1. Tožbi se ugodi in se odločba Okrožnega sodišča v A. št. Bpp ... z dne 2. 9. 2004 odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

2. Tožnika se oprosti plačila sodnih taks.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnika za odobritev izredne brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodiščem zaradi znižanja preživnine za sinova A.A. in B.B. V obrazložitvi tožena stranka navaja, da je na podlagi 2. alineje 8. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/04, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZBPP) izključena dodelitev brezplačne pravne pomoči v sporih zaradi znižanja preživnine, kadar preživninski zavezanec ni poravnal zapadlih preživninskih obveznosti, razen če jih ni poravnal zaradi okoliščin, na katere nima vpliva. Tožena stranka navaja, da sta se tožniku rodila še dva sinova, možnost prispevanja k preživljanju otrok pa se sicer ne ocenjuje le po dejanskih dohodkih zavezanca, treba je upoštevati, kakšne dohodke bi le-ta objektivno lahko dosegel. Tožena stranka pri tem navaja razloge sodbe Okrajnega sodišča v B. opr. št.... z dne 12. 11. 2002 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v B opr. št.... z dne 29. 5. 2003 in navaja, da iz te zadnje izhaja, da je tožnik naslednji dan po izrečeni sodbi Okrožnega sodišča v C. opr. št.... z dne 29. 3. 2001 pustil dobro plačano službo pri svojem bratu v podjetju B. d.o.o.. Nadalje navaja, da je tožnik delovno razmerje prekinil sam zaradi izvrševanja odločbe o določitvi stikov z mladoletnima sinovoma C.C. in D.D. Navaja, da ima izpolnjevanje preživninske obveznosti prednost pred vsemi drugimi izdatki prosilca, zato mora tožnik storiti vse, kar je v njegovih močeh, da zasluži toliko, da zagotovi sredstva za preživljanje svojih otrok. Tožena stranka navaja, da zaradi primarne obveznosti staršev preživljati svoje otroke ni dopustno prostovoljno prekiniti delovnega razmerja. V zvezi z zdravstvenimi težavami oziroma v zvezi s tožnikovim zdravljenjem odvisnosti patološkega hazardiranja pa tožena stranka navaja, da zgolj zatrjevanje zdravstvenih težav, ob upoštevanju drugih okoliščin, ne more vplivati na oceno, da tožnik ni poravnal zapadlih preživninskih obveznosti zaradi lastnega ravnanja. Prostovoljno se je odpovedal dobro plačani službi, kar bi lahko zgolj indično kazalo na izmikanje preživninski obveznosti in zasledovanju lastne koristi ter eno od oblik za obračun z bivšim partnerjem.

Tožnik v tožbi navaja, da je zaprosil za izredno pravno pomoč, ker nima sredstev za preživljanje svojih otrok in tudi ne sebe. Prejema namreč denarno socialno pomoč. Od 1. 4. 2001 je prijavljen na Zavodu za zaposlovanje in ne more dobiti primerne zaposlitve. Tožnik je tudi bolnik in se zdravi zoper odvisnost od patološkega hazardiranja. Poudarja, da je prejemnik socialne pomoči od aprila 2001 dalje, ne dobi zaposlitve in je bolan, v prenehanje delovnega razmerja pa je bil prisiljen zaradi neprilagojenosti stikov z otrokom njegovim službenim obveznostim in vztrajanju pri takih stikih s strani Centra za socialno delo vse do leta 2003 ter da je brez premoženja. Tožena stranka tudi navaja, da je treba izvrševanje stikov z otrokom prilagoditi službenim obveznostim zavezanca, vendar je bilo pri tožniku ravno obratno. Tožnik pojasnjuje, da mu je delodajalec dal na voljo dvoje: ali sam preneha delati sporazumno ali pa mu bo delovno razmerje prenehalo z disciplinsko odločbo. Tožniku je družba omogočila koriščenje letnega dopusta izven zakonsko določenega kriterija, ker je zaradi stikov z otrokom vsako sredo zapuščal delovno mesto pred koncem delovnega časa. Delodajalec mu je sicer omogočil zapuščanje delovnega mesta vsako sredo, vendar mu je dopusta hitro zmanjkalo. Tožnik navaja, da glede na odločbo o stikih ni imel druge izbire kot tisti dve, ki ju je ponudil delodajalec. Tožnik poudarja, da je bilo vse do 11. 12. 2003 določeno glede stikov tako, kot je navedel. Tožnik se je trudil, da bi svojo zaposlitev dobil nazaj, trudil se je spremeniti stike z otrokoma in sprožal je ustrezne spore. Navaja, da je tožena stranka zanemarila objektivne okoliščine in ni ugotavljala dejanskega stanja ter je odločba izdana izključno na nedokazanem dejanskem stanju in brez ugotavljanja okoliščin, katerih ugotavljanje zahteva 2. alineja 1. odstavka 8. člena ZBPP.

Tožnik predlaga, da se opravi glavna obravnava in izvedejo ponujeni dokazi ter da se odločba tožene stranke odpravi in zadeva vrne v novo odločanje oziroma podrejeno, da se odločba tožene stranke spremeni tako, da se prošnji tožnika za odobritev brezplačne pravne pomoči ugodi.

Tožena stranka odgovora na tožbo ni poslala, predložila je le upravni spis.

Državni pravobranilec kot zastopnik javnega interesa ni prijavil udeležbe v tem upravnem sporu.

K 1. točki izreka: Tožba je utemeljena.

Med strankama ni sporno, da je tožnik zaprosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči zaradi znižanja preživnine. Tožena stranka je odločila na podlagi 2. alineje 8. člena ZBPP, ki določa, da se brezplačna pravna pomoč ne odobri v sporih zaradi znižanja preživnine, kadar preživninski zavezanec ni poravnal zapadlih obveznosti iz naslova preživnine, razen če jih ni poravnal zaradi okoliščin, na katere nima vpliva. V izpodbijani odločbi pa se tožena stranka ni opredelila do pogojev, ki jih je zakonodajalec določil za odklonitev brezplačne pravne pomoči v sporih zaradi znižanja preživnine.

Tožena stranka ni ugotavljala in ni navedla, ali tožnik poravnava zapadle obveznosti iz naslova preživnine oziroma če jih ni poravnal zaradi okoliščin, na katere nima vpliva. V svoji obrazložitvi tožena stranka povzema obrazložitev sodbe Okrajnega sodišča v B. oziroma Višjega sodišča v B., navaja, da je tožniku delovno razmerje prenehalo prostovoljno, in sicer dan po izdaji sodbe, prav tako povzema tožnikove zdravstvene težave. Vendar se tožena stranka ni opredelila do vseh okoliščin, ki jih tožnik navaja, in ni ocenila, ali je posamezna okoliščina ali morebiti več okoliščin skupaj vplivalo na tožnika, da ni poravnal zapadlih preživninskih obveznosti, in sicer zaradi okoliščin, na katere nima vpliva. V ponovljenem postopku se mora zato tožena stranka opredeliti do posameznih okoliščin, ki jih tožnik zatrjuje, in oceniti, ali je imel tožnik vpliv na te okoliščine ali ne. V zvezi s tožnikovim delovnim razmerjem v podjetju B. d.o.o. pa je potrebno pribaviti podatke o zatrjevanem koriščenju letnega dopusta vsako sredo in o morebitnih vzrokih za tožnikovo prostovoljno prenehanje delovnega razmerja, prav tako pa pridobiti podatke o zaposlitvenih načrtih pri Zavodu za zaposlovanje ter preveriti trditev tožnika o določitvi časa glede stikov z otrokoma. Pri svoji odločitvi mora tožena stranka oceniti vsako okoliščino posebej, za katero tožnik trdi, da zaradi nje ni poravnal zapadlih preživninskih obveznosti, oziroma oceniti vse okoliščine skupaj in se opredeliti, na katero okoliščino tožnik je imel oziroma ni imel vpliva ter o zadevi ponovno odločiti. Obrazložitev te odločbe mora obsegati vse, kar določa 214. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00 in 52/02), ki se uporablja na podlagi 2. odstavka 34. člena ZBPP. Sodišče je tožbi ugodilo na podlagi 2. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/00, v nadaljevanju ZUS), ker je bilo dejansko stanje v bistvenih točkah nepopolno ugotovljeno. Sodišče ni sledilo predlogu tožnika, da se opravi glavna obravnava, ker bo tožena stranka hitreje in ekonomičneje ugotovila dejansko stanje in v ta namen preverila vse okoliščine, ki jih tožnik zatrjuje, da zaradi njih ni poravnal zapadlih preživninskih obveznosti, in ocenila, na katere ni imel vpliva oziroma na katere je imel vpliv, ter o zadevi ponovno odločila. Sodišče o stroških postopka ni odločalo, ker niso bili priglašeni.

Sicer pa je bila tožniku dodeljena brezplačna pravna pomoč v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja pred Upravnim sodiščem Republike Slovenije, kot izhaja iz 1. točke delne odločbe tukajšnjega sodišča št. Bpp ... z dne 16. 9. 2004. K 2. točki izreka: Sodišče je tožnika oprostilo plačila sodnih taks na podlagi 1. odstavka 13. člena Zakona o sodnih taksah (Uradni list SRS, št. 1/90, Uradni list RS, št. 14/91 in nadaljnji). Iz podatkov upravnega spisa izhaja, da je bila tožniku izdana odločba Centra za socialno delo D. z dne 23. 6. 2004, na podlagi katere je upravičen do denarne socialne pomoči v višini 45.524,00 tolarjev mesečno za čas od 1. 7. 2004 do 30. 9. 2004. Sodišče tako zaključuje, da bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se tožnik preživlja, zato ga je oprostilo plačila sodnih taks.