Jedro

Ker je sodišče prve stopnje v tej zadevi odločitev o dovolitvi spremembe tožbe združilo s sklepom o svoji stvarni nepristojnosti, bi izpodbijani sklep, če bi postal pravnomočen, pomenil konec postopka pred sodiščem prve stopnje. Pritožba, ki je pridružena pritožbi zoper odločitev o stvarni nepristojnosti, je zato dopustna.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

II.Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je, po tem, ko je tožnik med pravdo zvišal svoj odškodninski zahtevek, dovolilo spremembo tožbe in odločilo, da ni stvarno pristojno za odločanje. Odločilo je še, da bo po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopljena stvarno pristojnemu Okrožnemu sodišču v Krškem.

2.Zoper odločitev se pritožuje toženka. Meni, da je sklep nepravilen in nezakonit. Povzema potek postopka in navaja, da je bila zadeva na naroku 30. 9. 2024 zrela za razsojo. Na tem naroku je tožnik spremenil tožbo tako, da je zvišal zahtevek za nepremoženjsko škodo za 3.800 EUR ter zahtevek za premoženjsko škodo za 27.978 EUR. Skliceval se je na vsebino izvedenskega mnenja izvedenca medicinske stroke. V kolikor toženka sprejme, da sprememba zahtevka za nepremoženjsko škodo na tej podlagi predstavlja nepravo spremembo tožbe, za spremembo tožbe za premoženjsko škodo to ne more veljati. Izvedenec medicinske stroke ni primerno dokazno sredstvo za dokazovanje morebitne premoženjske škode; izvedenec premoženjske škode tudi ni uveljavljal. Dodatno opozarja, da pretežni del zahtevka po spremenjeni tožbi (pomoč na kmetiji v obsegu 4.663 ur dodatnega dela) izvira iz gospodarske dejavnosti. Škodo tako predstavlja izdatek za storitve, ki jih drugi opravljajo za oškodovanca. Toženka bo, če bo sprememba tožbe dopuščena, ugovarjala temelju in višini novo vtoževane škode. Utemeljenost zahtevka se bo presojala z dodatnimi (ločenimi) dokazi, ki z že izvedenimi niso v nikakršni zvezi. Zaradi spremembe tožbe bi se moral celoten postopek ponoviti pred Okrožnim sodiščem v Krškem, to pa ima za stranke izrecno negativne posledice, saj spor ni rešen, pa bi lahko bil; tečejo zakonske zamudne obresti za morebitne še neplačane zneske; vsi stroški, ki so nastali z naroki, so dejansko bili odveč. To vsekakor ni smotrno. Povzema določilo 185. čl. ZPP1 in opozarja, da je zaradi spremembe tožbe prišlo do spremembe stvarne pristojnosti in se zato šteje, da predlagana sprememba ni smotrna za dokončno ureditev razmerij; zato ni dopustna. Hkrati pa predlagana sprememba tudi vsebinsko ni smotrna. Z izpodbijanim sklepom je naslovno sodišče kršilo določbo 1. odst. 185. čl. ZPP, kar predstavlja pritožbeni razlog iz 1. tč. 339. čl. ZPP v zvezi s 366. čl. ZPP. Storilo je tudi kršitev po 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP, saj izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih. Iz sklepa ne izhaja, zakaj sodišče, upoštevaje vse okoliščine konkretnega primera, šteje, da naj bi konkretna dopustitev spremembe tožbe bila smotrna za dokončno ureditev razmerja med strankama, posebej upoštevajoč spremembo stvarne pristojnosti sodišča. Sklicuje se na odločbi VSL I Cp 714/2023 in VSL II Cp 2032/2022, ki potrjujeta zavzeto stališče. Priglaša pritožbene stroške.

3.Tožnik je na pritožbo odgovoril. Meni, da je neutemeljena in predlaga njeno zavrnitev. Priglaša stroške.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Zoper sklep, s katerim sodišče dovoli spremembo tožbe, po 7. odst. 185. čl. ZPP ni posebne pritožbe. Ker je sodišče prve stopnje v tej zadevi odločitev o dovolitvi spremembe tožbe združilo s sklepom o svoji stvarni nepristojnosti, bi izpodbijani sklep, če bi postal pravnomočen, pomenil konec postopka pred sodiščem prve stopnje, ki je ta sklep izdalo. Pritožba, ki je pridružena pritožbi zoper odločitev o stvarni nepristojnosti, je zato dopustna.

6.Po vročitvi tožbe je za spremembo tožbe potrebna privolitev tožene stranke, vendar sodišče lahko kljub njenemu nasprotovanju spremembo dovoli, če je to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama; če bi zaradi spremembe tožbe prišlo do spremembe stvarne pristojnosti sodišča, se šteje, da sprememba tožbe ni smotrna (1. odst. 185. čl. ZPP).

7.Sodišče prve stopnje za svojo odločitev, da kljub nasprotovanju toženke dovoli spremembo tožbe, v izpodbijanem sklepu ni navedlo nobenega vsebinskega razloga. Povzelo je zgolj določbo 1. odst. 185. čl. ZPP ter 1. odst. 30. čl. ZPP. Ker odločitve posledično ni mogoče preizkusiti, to predstavlja kršitev po 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP. Ker kršitve v pritožbenem postopku ni mogoče odpraviti, saj pritožbeno sodišče razlogov, ki so vodili sodišče prve stopnje k izpodbijani odločitvi, ne pozna, to terja razveljavitev odločitve o dovolitvi spremembe tožbe. Ker pa je na to odločitev vezana odločitev o stvarni nepristojnosti, je bilo treba razveljaviti tudi to.

8.Pritožba je glede na obrazloženo utemeljena in ji je pritožbeno sodišče na podlagi 3. tč. 365. čl. ZPP ugodilo in sklep razveljavilo. Zadevo vrača sodišču prve stopnje, ki bo moralo svojo novo odločitev ustrezno obrazložiti. Če bo ocenilo, da privolitev toženke v spremembo tožbe ni potrebna (186. čl. ZPP), bo moralo takšno svoje stališče obrazložiti. Če pa bo presodilo, da ne gre za privilegirano spremembo tožbe, bo moralo upoštevati pravilo, da sodišče po vročitvi tožbe toženi stranki ne more dovoliti spremembe tožbe, ki bi imela za posledico spremembo stvarne pristojnosti sodišča, če tožena stranka tej spremembi nasprotuje.

9.Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na na 3. odst. 165. čl. ZPP.

-------------------------------

1Zakon o pravdnem postopku.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 30, 30/1, 165, 165-3, 185, 185/1, 185/7, 186, 339, 339/1, 339/1-1, 339/2, 339/2-14, 365, 365-3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.