Jedro

Dopustitev revizije glede vprašanja, ali se v primeru nezgodnega zavarovanja tretjega lahko zavarovalna vsota izplača upravičencu brez soglasja tretjega ali pa je potrebna njegova privolitev v smislu prvega odstavka 905. člena Zakona o obligacijskih razmerjih.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se v primeru nezgodnega zavarovanja tretjega lahko zavarovalna vsota izplača upravičencu brez soglasja tretjega ali pa je potrebna njegova privolitev v smislu prvega odstavka 905. člena Zakona o obligacijskih razmerjih.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbena zahtevka tožnika, s katerima je od tožencev zahteval solidarno plačilo zneskov 2.086,46 EUR in 4.172,93 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo prve stopnje.

2. Tožnik vlaga predlog za dopustitev revizije zoper sodbo druge stopnje, ker odločitev odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča oziroma gre za vprašanje, glede katerega prakse vrhovnega sodišča še ni, obstaja pa možnost, da se bo nadaljnja sodna praksa izoblikovala na podlagi te nepravilne odločitve višjega sodišča. Meni, da je v sodbi višjega sodišča zmotno uporabljeno materialno pravo, in sicer določbe 946. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR) v zvezi z 10., 12., 13., 14., 52., 53., 105. in 905 členom ZOR, 44., 46 in 182. členom Zakona o delovnih razmerjih ter Ustavo RS. Drugi toženec je s prvo toženko sklenil pogodbo o kolektivnem nezgodnem zavarovanju, s katero je bilo določeno, da je upravičenec do zavarovalnine sklenitelj zavarovanja. Tožnik ni dal soglasja, da bi bil upravičenec do zavarovalnih vsot sklenitelj zavarovanja. Sodišče je ugotovilo ničnost določila le v delu, ki se nanaša na izplačilo zavarovalnine za primer smrti tožnika, ne pa tudi na izplačilo zavarovalnine, ki se nanaša na dnevno nadomestilo in invalidnost, ki jo je tožnik utrpel na delu pri drugi toženki. Za sklenitev nezgodnega zavarovanja tretjega ni potrebno njegovo soglasje, vendar pa niti iz 946. člena ZOR niti iz kakšnega drugega zakonskega določila ni razvidno, da bi se pravica do sklenitve zavarovanja brez soglasja tretjega nanašala tudi na upravičenje do izplačila zavarovalne vsote brez soglasja tretjega. Te določbe ni mogoče ločiti od določbe prvega odstavka 905. člena ZOR. Pogodbo o zavarovanju tretjega je treba razlagati tako, da je sklenjena v njegovo korist. Premijo mora plačevati sklenitelj zavarovanja, ne more pa izvrševati pravic iz zavarovanja, če v to ne privoli tisti, čigar interes je bil zavarovan in ki mu te pravice gredo. Pravice iz zavarovanja lahko izvršuje le zavarovanec sam, tudi z neposredno zahtevo do zavarovalnice. Edina izjema, ki jo pri kolektivnem nezgodnem zavarovanju določata zakon in sodna praksa, je možnost, da se kolektivno nezgodno zavarovanje delavcev, za katerega plačuje premijo delodajalec, kumulira pri izplačilu odškodnine v smislu tretjega odstavka 948. člena ZOR. Pri tem se tožnik sklicuje na načelno stališče Zveznega civilnega posvetovanja 14. in 15. 9. 1983 in številne konkretno navedene sodbe vrhovnega sodišča, iz katerih je razvidno, da tudi tedaj invalidnina in dnevna odškodnina pripadata zavarovancu in ne delodajalcu. Odločitev višjega sodišča je zato v nasprotju s stališči vrhovnega sodišča v teh odločbah. Višje sodišče sicer navaja, da ne gre za podoben primer, pač pa pogodbo »sui generis«, ki naj bi temeljila na svobodi urejanja obligacijskih razmerij in ji zato ni mogoče očitati ničnosti. Tožnik meni nasprotno, da je pogodba o kolektivnem nezgodnem zavarovanju v delu, ko določa upravičenca do zavarovalnine delodajalca tožnika, v nasprotju s predpisi in moralnimi načeli. Načelo pogodbene svobode po 10. členu ZOR ne omogoča komurkoli, da nezgodno zavaruje kogarkoli brez njegove vednosti in soglasja tako, da v primeru nastale nezgode namesto zavarovanega brez njegovega soglasja in celo vednosti dobi zavarovalnino, ki bi sicer pripadala zavarovancu, le na podlagi dejstva, da je kot zavarovatelj plačeval premijo. Gre za nevaren precedens in s takšnim razumevanjem 946. člena ZOR bi bila ogrožena ne le pravna varnost in zaščita pravic posameznika, temveč tudi njegova osebna varnost. 3. Predlog je utemeljen.

4. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku so podani, zato je Vrhovno sodišče dopustilo revizijo glede vprašanja kot je oblikovano v izreku sklepa, odločitev o stroških, ki jih je tožeča stranka priglasila v predlogu za dopustitev revizije, pa se pridrži za odločitev o reviziji.