Jedro

Posredovanje pri sklepanju posojilnih pogodb presega registrirano dejavnost tožeče stranke, ki ima med drugim registrirano pomožno dejavnost, povezano s finančnim posredovanjem.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 2332/97-9 z dne 14.04.1999.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, v nadaljevanju ZUS) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 22.07.1997. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo tržnega inšpektorja Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, Enota L. z dne 31.01.1997, s katero je bilo odločeno, da se tožeči stranki prepove opravljanje dejavnosti posredovanja pri posojanju in izposojanju denarja (1. točka izreka), da prepoved ne velja za izpolnitev že sklenjenih pogodb o posredovanju pri posojanju in izposojanju denarja (2. točka izreka), rok izvršitve odločbe je dan po njenem prejemu (3. točka izreka) in da bo o morebitnih stroških postopka odločeno s posebnim sklepom (4. točka izreka).

Iz obrazložitve izpodbijane sodba izhaja, da je v obravnavanem primeru med strankama sporno, ali je tožeča stranka registrirana za opravljanje dejavnosti posredovanja pri posojanju in izposojanju denarja in ali ji je navedena dejavnost dovoljena. Ni pa sporno, da je tožeča stranka opravljala posredovanje pri posojanju in izposojanju denarja, kar potrjujejo tudi podatki iz priloženih upravnih spisov in da ni banka. Po presoji sodišča prve stopnje sta bili pravilni odločitvi tržnega inšpektorja in tožene stranke, da je tožeča stranka s posredovanjem pri posojanju in izposojanju denarja prekoračila predmet poslovanja, torej dovoljeno in registrirano dejavnost. Zato niti ni pomembno, ali je posredovanje pri izposoji in posojanju denarja šteti med bančne posle ali ne.

Tožeča stranka v pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava (2. točka 1. odstavka 72. člena ZUS) in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbi ugodi ter naloži toženi stranki povračilo stroškov postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe do plačila. Sodišče prve stopnje je napačno naredilo sklep, da tožeči stranki ni dovoljena dejavnost izposoje in posojanja denarja, ker med pomožnimi dejavnostmi v finančnem posredništvu pod šifro ... ni zajeta dejavnost posredovanja pri posojanju in izposojanju denarja. Standardna klasifikacija je bila vzpostavljena le zaradi statističnih in analitičnih namenov. Dejavnosti v Uredbi niso naštete taksativno, temveč le primeroma. Vztraja, da je registrirana tudi za dejavnost posredovanja pri izposoji denarja, saj to dejavnost opravlja v okviru registrirane dejavnosti. Ker je tudi ustrezno registrirana, izpolnjuje pogoje po 6. odstavku 4. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD).

Posredovanje pri posojanju in izposojanju denarja ne predstavlja bančnega posla in zato tudi ne potrebuje dovoljenja Banke Slovenije.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodba sodišča prve stopnje pravilna in zakonita. V obravnavanem primeru ni sporno, da tožeča stranka ni banka in da je posredovala pri sklepanju posojilnih pogodb med fizičnimi in pravnimi osebami ter pri tem zaračunavala provizijo. Tožeča stranka je oglaševala v Salamonovem oglasniku, da posreduje pri rentabilnem plasmaju kapitala in gotovinskih hipotekarnih posojilih z obrestno mero 2,6 do 4,1 %. Tožeča stranka je pri tem zatrjevala, da je le posredovala pri sklepanju posojilnih pogodb in da ni deponirala sredstev posojilodajalca. Sporno pri tem je, ali je posredovanje pri sklepanju posojilnih pogodb za provizijo dovoljena dejavnost v okviru pomožnih dejavnosti, povezanih s finančnim posredništvom, kar ima tožeča stranka registrirano kot svojo dejavnost ali pa gre za preseganje te dejavnosti.

Kot je pravilno navedlo že sodišče prve stopnje, so na podlagi Uredbe o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS, št. 34/94, 3/95, 33/95 in 15/96, v nadaljevanju Uredba) pomožne dejavnosti, povezane s finančnim posredovanjem naslednje: pomožne dejavnosti finančnega posredništva, ki niso klasificirane drugod, menjalnice in zastavljalnice. Med pomožne dejavnosti finančnega posredništva, ki niso zajete drugod, pa so naštete dejavnosti: svetovanje strankam pri izdaji in nakupu oz. prodaji vrednostnih papirjev, opravljanje storitev pri hranjenju vrednostnih papirjev strankam in hramba vrednostnih papirjev, ki niso bili javno ponudeni. Glede na jasno določbo 3. odstavka 4. člena ZGD, po kateri smejo družbe opravljati gospodarske posle le v okviru dejavnosti, ki jo imajo vpisano v register in glede na ugotovitve tržnega inšpektorja in listine v upravnih spisih, so po presoji pritožbenega sodišča prvostopno sodišče in pred njim upravna organa, posredovanje pri sklepanju posojilnih pogodb v obliki, kot je to delala tožeča stranka, pravilno presodili kot preseganje okvira dovoljene in registrirane dejavnosti. Zato je bil ukrep tržnega inšpektorja, izdan na podlagi 4. člena Zakona o tržni inšpekciji, zakonit. Pritožbeno sodišče zavrača pritožbene ugovore tožeče stranke, da je bila standardna klasifikacija dejavnosti vzpostavljena le za statistične in analitične namene, ne pa tudi za namen, da bi se zgolj iz registracije same po šifrah lahko ugotovilo, ali posamičen gospodarski subjekt opravlja dejavnost v okviru dovoljene dejavnosti oziroma ali je morebiti ne prekoračuje. Standardna klasifikacija dejavnosti, ki je bila uvedena z že navedeno Uredbo, je osnova za vpis dejavnosti vsakega gospodarskega subjekta v register. Družba lahko začne opravljati neko dejavnost šele tedaj, ko je za to dejavnost vpisana v register (6. odstavek 4. člena ZGD), predlogu za vpis v register družbe z omejeno odgovornostjo pa je bilo treba tudi v času izdaje inšpekcijskega ukrepa po določbi 4. točke 1. odstavka 26. člena Uradbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (Uradni list RS, št. 20/94) priložiti podatke o dejavnosti z navedbo ustrezne šifre in imena podrazreda standardne klasifikacije dejavnosti.

Neutemeljeno pritožbo je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo, ker je spoznalo, da niso utemeljeni razlogi, zaradi katerih tožeča stranka lahko izpodbija sodbo sodišča prve stopnje in da tudi niso podani razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti.

Pritožbeno sodišče o stroških postopka ni odločalo, saj po 3. odstavku 23. člena ZUS v primeru, kadar sodišče presoja zgolj zakonitost upravnega akta, kar je tudi v obravnavanem primeru, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.