Jedro

Varnostni pregled po I. odst. 41. člena Zakona o policiji (ZPol) v zvezi s 46. členom Pravilnika o policijskih pooblastilih ni omejen le na pregled vrhnjega oblačila pregledane osebe. Zato 87 tablet MSMA (ecstasy), ki jih je imel obtoženi skrite za nogavico in ki jih je policist zasegel in na podlagi tega dokaza kasneje pridobljeni dokazi niso takšni, na katere se sodba ne bi smela opirati. Tako opravljen varnostni pregled ni vsebinsko enačiti z osebno preiskavo.

Izrek

r a z s o d i l : Pritožba zagovornika obtoženega P. T. se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obtoženi je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka iz 1. do 6. točke II. odst. 92. člena ZKP, med temi 80.000,00 SIT določene povprečnine.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obtoženega P. T. spoznalo za krivega kaznivega dejanja neupravičenega prometa z mamili po I. odst. 196. člena in mu izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazen enega leta zapora ter preizkusno dobo treh let. Obtožencu je še odvzelo zasežene tablete in ga oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka.

Takšno odločitev iz razloga bistvene kršitve določb kazenskega postopka izpodbija zagovornik obtoženca in predlaga, da se izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje se je v razlogih krivdoreka utemeljeno oprlo, tudi po oceni pritožbenega sodišča na zakonito pridobljen dokaz - na 87 zaseženih tablet, ki jih je policist M. K. našel pri obtožencu skritih pod nogavico pri varnostnem pregledu. Kasnejša forenzična preiskava je pokazala, da so zasežene tablete metilendioksimetamfetamin (MDMA - ecstasy) hidroklorid. Pritožnik v zvezi s tako pridobljenim dokazom sicer ne izpodbija upravičenosti varnostnega pregleda, razloga, zakaj se je policist za to odločil. Trdi pa, da je po obsegu varnostni pregled omejen samo na vrhnja oblačila pregledane osebe. Ker pa je policist pri obtožencu našel tablete, ki jih je imel skrite pod nogavico, je zato takšen dokaz toliko hiben, da se nanj sodba ne sme opirati. Nadaljnji argument za izločitev potrdila o zasegu tablet, pa je po prepričanju pritožnika še okoliščina, da mamila niso predmet, ki predstavljajo neposredno nevarnost. S tem pa pritožnik nakazuje, da imajo lahko določeno dokazno vrednost samo takšni predmeti, najdeni pri varnostnem pregledu, ki lahko pomenijo konkretno nevarnost za napad ali samopoškodovanje.

Takšno pritožnikovo stališče je neutemeljeno in se je do njega pravilno opredelilo že sodišče prve stopnje v razlogih sodbe na strani 7 in 8, ko je obrazložilo, zakaj je zavrnilo predlog zagovornika na glavni obravnavi, da bi bilo potrebno vse dokaze, ki so bili pridobljeni pri varnostnem pregledu ali na podlagi njih nadalje izvedeni, izločiti.

Varnostni pregled urejajo določbe člena 38 in 41 Zakona o policiji (ZPol) in člen 46 Pravilnika o policijskih pooblastilih. ZPol razlikuje dve vrsti varnostnega pregleda, tako imenovani fakultativni, ki je določen v I. odst. 38. člena in daje policistu diskrecijsko pravico, ko pri opravljanju nalog, ki so določene z zakonom, ob oceni verjetnosti napada ali samopoškodovanja s strani določene osebe opravi varnostni pregled. Drugi primer, tako imenovani obligatorni varnostni pregled, pa je določen v III. v zvezi s I. odst. 41. člena ZPol, ko policist s prijetjem, ki obsega tudi varnostni pregled, začasno omeji gibanje določeni osebi z namenom, da jo (1) privede, (2) pridrži ali (3) da opravi kakšno drugo dejanje, ki ga določa zakon. Namen obveznega varnostnega pregleda pa pojasnjuje določba 46. člena Pravilnika o policijskih pooblastilih, ki obstoji v tem, da policist pri prijeti osebi ugotovi, ali je le-ta oborožena in ali ima pri sebi ali s sabo druge nevarne predmete za napad ali samopoškodbo. Obseg in način pregleda pa določata II. in

III. odst. 38. člena ZPol. V konkretni zadevi je policist M. K. opravil tako imenovani obvezni pregled, ker so obstajali razlogi za prijetje in privedbo obtoženca na policijsko postajo in to zaradi ovadbe Z. M., da ga je skupina, v kateri je bil tudi obtoženi pretepla (obravnava obtoženca kot sostorilca kaznivega dejanja ali prekrška). Zato, ker varnostni pregled po II. odst. 38. člena ZPol obsega pregled osebe (obtoženca), po členu 46 Pravilnika o policijskih pooblastilih pa se mora pri varnostnem pregledu izključiti posest orožja ali drugih nevarnih predmetov za napad ali samopoškodbo, je nedvomno glede na različne velikosti predmetov, ki jih po namenu opredeljujeta oba predpisa, da varnostni pregled tudi pojmovno ne obsega samo pregled vrhnjih oblačil. Ni izključeno namreč, da ima lahko pregledana oseba nevarne predmete, ki so po velikosti lahko tudi zelo majhni, skrite v obutvi ali pod vrhnjimi oblačili (primeroma pripete ali prilepljene na kožo ipd.), zaradi česar bi lahko v takšnih primerih, če bi oseba posedovala nevarne predmete in če bi bil pregled omejen le na vrhnja oblačila utemeljeno prišlo do napada ali samopoškodbe. Ker je bil obseg varnostnega pregleda policista M. K. pri obtožencu zakonit in je obsegal tudi ugotovitev, kaj skriva obtoženi pod nogavico, je zato pritožba neutemeljena v očitku, da je bil s tem prekoračen obseg varnostnega pregleda.

Zakonito pa je bilo tudi nadaljnje postopanje policista M. K., ko je pri obtožencu našel skrite tablete in le-te tudi zasegel. V primeru, da policija pri ugotavljanju dejstev v zvezi z drugo zadevo (ovadba Z. M.) pri osumljencu najde sumljive predmete, ki so lahko dokaz za katerokoli drugo kaznivo dejanje ali prekršek (kaznivo dejanje nedovoljene proizvodnje ali prometa z mamili po členu 196, oziroma omogočanje uživanja mamil po členu 197 ali prekršek po Zakonu o proizvodnji in prometu z mamili), jih mora zaseči, sodišče pa jih lahko uporabi v dokazne namene, pod pogojem, da so pridobljeni na zakonit način. Zato je napačno tudi tisto stališče pritožnika, da mamila, ki niso nevarni predmet ne morejo biti predmet zasega po opravljenem varnostnem pregledu. Višje sodišče je zato pritožbo zagovornika obtoženca kot neutemeljeno zavrnilo.

Izrek o stroških je posledica sprejete odločitve (člen 98/I v zvezi s členom 95/I ZKP). Okoliščine, ki jih je ugotavljalo sodišče prve stopnje, da obtoženi le občasno zasluži s priložnostnimi deli, ob dejstvu, da je delovno sposoben, da je brez obveznosti, niso takšne relevantne okoliščine, ki bi pomenile oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka. Občasne zaposlitve, ob upoštevanju starosti obtoženca so lahko le podlaga, s katero bo obtoženi zaprosil za obročno plačilo 80.000,00 SIT določene povprečnine, ki jo je odmerilo pritožbeno sodišče v zvezi z reševanjem pritožbe njegovega zagovornika in ki je primerna trajanju in zamotanosti zadeve, skladna pa tudi z omejitvami povprečnine, ki se lahko določi po pravilih iz

III. odst. 92. člena ZKP.