Jedro

Upravno sodišče je glede na okoliščine, ki so obstajale v trenutku izdaje izpodbijane sodbe, pravilno odločilo. Vendar pa Vrhovno sodišče ugotavlja tudi, da bi lahko kasneje prišlo do nastanka novih okoliščin, ki zaradi neobstoja v času odločanja Upravnega sodišča še niso bile in tudi niso mogle biti presojane.

Iz pritožbenih navedb in predloženih dokazil bi lahko izhajalo, da so nastala nova dejstva oziroma da se je pritožnikovo zdravstveno stanje zaradi odstopa in raztrganine mrežnice ter s tem povezane operacije spremenilo. Navedeno po presoji Vrhovnega sodišča v obravnavani zadevi kaže, da bi lahko prišlo do nastopa za odločitev pomembnih novih okoliščin.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi. Sklep Ministrstva za notranje zadeve št. 2142-5236/2024/10 (121-11) z dne 30. 1. 2025 se odpravi in se zadeva vrne toženki v novo odločanje.

Obrazložitev

1.Z izpodbijano sodbo je Upravno sodišče zavrnilo tožbo zoper sklep, s katerim je toženka zavrgla tožnikovo prošnjo za mednarodno zaščito (1. točka izreka), ker je na podlagi meril, določenih v Uredbi Dublin III ugotovila, da je za njeno obravnavo odgovorna Republika Hrvaška (2. točka izreka), in določila rok za izvršitev predaje (3. točka izreka).

2.V obrazložitvi je Upravno sodišče pritrdilo toženkinim ugotovitvam, da zatrjevane razmere v hrvaškem azilnem domu, žaljivke in domnevno nagovarjanja tožnika k odhodu ne pomenijo sistemskih pomanjkljivosti v smislu člena 3(2)(2) Uredbe Dublin III. Ob tem je dodatno opozorilo še na poročilo AIDA in na odsotnost relevantnih poročil pristojnih evropskih organov. Podvomilo je tudi v tožnikovo resnicoljubnost. V zvezi s tožbenimi navedbami glede zavrnitve zdravniške oskrbe se je sklicevalo na toženkine razloge, kot povzete v 8. do 10. točki obrazložitve izpodbijane sodbe.

3.Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) zoper to sodbo vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbi ugodi in sklep toženke odpravi; podrejeno, naj jo razveljavi in vrne zadevo Upravnemu sodišču, da opravi nov postopek. Opozarja na stališče Sodišča Evropske Unije (v nadaljevanju SEU), da se predaja prosilca ne izvede v vseh okoliščinah, v katerih obstajajo utemeljeni razlogi za prepričanje, da bo prosilec med predajo ali po njej izpostavljen nevarnosti nečloveškega ali ponižujočega ravnanja v smislu člena 4 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju Listina). V pritožnikovem primeru je takšna okoliščina njegovo zdravstveno stanje. Že na osebnem razgovoru in v tožbi je navedel, da ima zaradi udarcev hrvaških policistov težave z desnim očesom (poslabšan vid in bliskanje) ter glavo. Po izdaji izpodbijane sodbe so na Očesni kliniki UKC Ljubljana ugotovili, da ima na tem očesu odstop in raztrganino mrežnice, ter ga 19. 3. 2025 operirali v splošni anesteziji. Po posegu so mu določili očesno terapijo in mu svetovali, naj se en mesec izogiba večjim fizičnim obremenitvam in dvigovanju težkih bremen. Oko mora zaščititi pred zunanjimi vplivi in hitrimi spremembami atmosferskega tlaka. Predvidena bolniška odsotnost po takšnem posegu je en mesec, pritožnik pa ima pogoste kontrolne preglede na Očesni kliniki, imel je že štiri, zaenkrat je naročen še 9. 4. 2025 in 21. 5. 2025. Brez zdravljenja oziroma terapije lahko oslepi ali si vid nepopravljivo okvari. Pritožnikovo zdravstveno stanje je torej takšno, da bi predaja lahko ogrozila njegovo zdravljenje in povzročila nevarnost za znatno in nepopravljivo poslabšanje njegovega zdravstvenega stanja (v tej zvezi se sklicuje na sodbo SEU v zadevi C. K. in ostali).

Toženka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

4.Člen 3(2)(2) Uredbe Dublin III določa, da kadar predaja prosilca v državo članico, ki je bila prvotno določena za odgovorno, ni mogoča zaradi utemeljene domneve, da v tej državi članici obstajajo sistemske pomanjkljivosti vzvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev, ki bi lahko povzročile nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja v smislu člena 4 Listine, država članica, ki izvede postopek določanja odgovorne države članice, še naprej preučuje merila iz poglavja III, da bi ugotovila, ali je mogoče določiti drugo državo članico kot odgovorno. Povedano drugače, prosilca se odgovorni državi članici ne sme predati, če tam obstajajo sistemske pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev, ki bi zanj lahko povzročile nevarnost nečloveškega ali ponižujočega ravnanja.

5.Vrhovno sodišče ugotavlja, da pritožnik ugotovitvi Upravnega sodišča, da na Hrvaškem takšne pomanjkljivosti ne obstajajo, najprej nasprotuje s ponavljanjem tožbenih navedb o slabih bivanjskih razmerah v hrvaškem azilnem domu (tam naj bi bili zajedavci, ščurki, pokvarjeno stranišče in slaba hrana). Ker pritožnik tožbene navedbe zgolj ponovi, ne pojasni pa, zakaj naj bi bile izpodbijane ugotovitve Upravnega sodišča v tej zvezi zmotne, lahko Vrhovno sodišče le pritrdi toženki in Upravnemu sodišču (7. in 56. točka obrazložitve izpodbijane sodbe), da zgoraj opisane razmere, četudi neprijetne, ne dosegajo standarda nečloveškega ali poniževalnega ravnanja.

Glede na to da ta ugotovitev primarno temelji na predpostavki, da tudi če vse, kar pritožnik zatrjuje glede bivanja v hrvaškem azilnem domu, drži, ne gre za kršitev 4. člena Listine, so pritožbeni ugovori, ki se nanašajo na njegovo resnicoljubnost, nerelevantni.

6.Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da se Upravno sodišče ni opredelilo do pritožnikovih navedb o tem, da naj bi ga uradne osebe in zaposleni žalili, ga nagovarjali k odhodu in mu zavrnili zdravniško oskrbo. Kot povzeto v 2. točki obrazložitve te sodbe, je Upravno sodišče to storilo (primerjaj 56. in 57. točko obrazložitve). V zvezi s tem, da mu naj ne bi bila omogočena ustrezna zdravstvena oskrba, se je sicer zgolj sklicevalo na razloge izpodbijanega sklepa, vendar pa Vrhovno sodišče opozarja, da Upravnemu sodišču po drugem odstavku 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ni treba navajati razlogov za odločitev, če sledi utemeljitvi upravnega akta in to v sodbi ugotovi. Da se ta določba lahko uporabi v primerih, ko stranka v tožbi zgolj ponavlja očitke in argumente, ki jih je navajala že med postopkom in jih je argumentirano zavrnil že upravni organ, je že potrdilo tudi Vrhovno sodišče.

7.Upravno sodišče je v zvezi s slednjim torej sledilo toženkinim razlogom, povzetim v 8. do 10. točki obrazložitve izpodbijane sodbe. Iz teh med drugim izhaja, da toženka dvomi v resnost pritožnikovega zdravstvenega stanja, saj je ta, ne glede na zatrjevano poškodbo razkoraka, ki naj bi bila posledica hoje, zapustil hrvaški azilni dom in nadaljeval pot v Slovenijo. Hrvaška enako kot Slovenija pred nastanitvijo v azilni dom predvideva tudi sanitarno-dezinfekcijski pregled, v okviru katerega bi zagotovo prepoznali posebej resna in nevarna bolezenska stanja. Navedenih ugotovitev pa pritožnik konkretizirano ne prereka.

8.Po obrazloženem je torej Upravno sodišče glede na okoliščine, ki so obstajale 17. 2. 2025, to je v trenutku izdaje izpodbijane sodbe, pravilno odločilo. Vendar pa Vrhovno sodišče ob tem ugotavlja tudi, da bi lahko kasneje prišlo do nastanka novih okoliščin, ki zaradi neobstoja v času odločanja Upravnega sodišča še niso bile in tudi niso mogle biti presojane.

9.Iz pritožbenih navedb ter predloženih dokazil (izvidi Očesne klinike UKC Ljubljana z dne 20. 2. 2025, 17. 3. 2025, 20. 3. 2025, 21. 3. 2025, 24. 3. 2025 in 26. 3. 2025 - priloge A3-A4 in A6-A9 ter odpustno pismo iste bolnišnice z dne 19. 3. 2025 - priloga A5) bi lahko izhajalo, da so nastala nova dejstva oziroma da se je pritožnikovo zdravstveno stanje zaradi odstopa in raztrganine mrežnice ter s tem povezane operacije spremenilo. Pritožnik namreč navaja, da mora po operaciji oko zaščititi pred zunanjimi vplivi, se izogibati večjim fizičnim obremenitvam in hoditi na redne kontrolne preglede, sicer lahko oslepi oziroma si trajno okvari vid. Navedeno po presoji Vrhovnega sodišča v obravnavani zadevi kaže, da bi lahko prišlo do nastopa za odločitev pomembnih novih okoliščin. Pritožnik v pritožbi z dne 28. 3. 2025 sicer navaja, da traja bolniška odsotnost in terapija praviloma mesec dni po operaciji in da ima zadnji kontrolni pregled, na katerega je naročen, 21. 5. 2025 (to je dva dni pred izdajo te sodbe), vendar pa gre pri tem zgolj za predvidevanja razvoja okrevanja povprečnega bolnika, na podlagi katerih Vrhovno sodišče ne more z gotovostjo zaključiti, da je pritožnik po operaciji tudi dejansko okreval in da predaja njegovega zdravstvenega stanja ne bo znatno poslabšala.

SEU je že pojasnilo, da je treba 4. člen Listine razlagati tako, da

- tudi če ni podana utemeljena domneva o obstoju sistemskih pomanjkljivosti v državi članici, odgovorni za obravnavo prošnje za azil, je predajo prosilca za azil v okviru Uredbe Dublin III mogoče opraviti le v okoliščinah, v katerih ta predaja ne more povzročiti dejanske in izkazane nevarnosti, da bi se z zadevno osebo ravnalo nečloveško ali ponižujoče v smislu tega člena;

- bi v okoliščinah, v katerih bi predaja prosilca za azil s posebej hudo duševno ali fizično boleznijo povzročila dejansko in izkazano nevarnost za znatno in nepopravljivo poslabšanje zdravstvenega stanja zadevne osebe, ta predaja pomenila nečloveško in ponižujoče ravnanje v smislu navedenega člena;

- morajo organi države članice, ki mora opraviti predajo, in glede na okoliščine primera njena sodišča, odpraviti vsakršen resen pomislek v zvezi z učinkom predaje na zdravstveno stanje zadevne osebe s tem, da sprejmejo potrebne preventivne ukrepe, da bo predaja te osebe potekala na način, ki bo omogočal ustrezno in zadostno varstvo njenega zdravstvenega stanja. Če ob upoštevanju posebne resnosti bolezni zadevnega prosilca za azil sprejetje navedenih preventivnih ukrepov ne bi zadostovalo za zagotovitev, da njegova predaja ne bo povzročila dejanske nevarnosti za znatno in nepopravljivo poslabšanje njegovega zdravstvenega stanja, morajo organi zadevne države članice odložiti izvršitev predaje zadevne osebe za tako dolgo, dokler ji njeno stanje ne bo omogočalo, da bo zmožna za tako predajo, in

- bi se glede na okoliščine primera država članica, ki je podala zahtevo, če bi ugotovila, da se zdravstveno stanje zadevnega prosilca za azil kratkoročno ne bo izboljšalo ali da bi se zaradi dolgotrajne prekinitve postopka stanje zadevne osebe lahko poslabšalo, lahko odločila, da bo sama obravnavala njeno prošnjo z uporabo "diskrecijske klavzule" iz člena 17(1) Uredbe Dublin III.

Glede na zgoraj citirana stališča SEU in okoliščine te zadeve bo treba v obravnavani zadevi opraviti presojo novih okoliščin, obstoj katerih bo moral pritožnik tekom postopka izkazati. Ugotoviti bo treba, ali gre pri njem za posebej hudo bolezen in če se bo izkazalo kot potrebno, bo moralo biti pridobljeno tudi zagotovilo pristojnih hrvaških organov, da bo predaja potekala na način, ki bo omogočal ustrezno in zadostno varstvo pritožnikovega zdravstvenega stanja. Pooblastilo za pridobitev takega zagotovila oziroma za izmenjavo takih informacij pa ima toženka (člen 31 in 32 Uredbe Dublin III), zato je Vrhovno sodišče v tej zadevi izjemoma vrnilo zadevo njej v odločanje. V novem odločanju bo torej morala toženka ponovno odločiti o izpolnjevanju pogojev za predajo pritožnika Hrvaški ob upoštevanju novih dejstev ter po potrebi pridobiti navedeno zagotovilo hrvaških organov. Toženka bo imela po presoji vseh okoliščin tudi možnost sprejeti odločitev, da se izvršitev predaje odloži za tako dolgo, dokler pritožnikovo stanje tega ne bo omogočalo.

Presoje novih okoliščin zato ni opravilo Vrhovno sodišče, niti ni tega naložilo Upravnemu sodišču, ampak je glede na navedene okoliščine primera na podlagi drugega odstavka 79. člena v povezavi s 64. členom ZUS-1 pritožbi ugodilo, sodbo razveljavilo ter hkrati izpodbijani upravni akt odpravilo in zadevo vrnilo toženki v novo odločanje.

-------------------------------

Op. št. (1)Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in sveta z dne 26. 6. 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (prenovitev).

Op. št. (2)Sodba SEU z dne 16. 2. 2017 v zadevi C-578/16 PPU.

Op. št. (3)Sklep Vrhovnega sodišča X Ips 39/2022 z dne 8. 1. 2025 (11. točka obrazložitve in tam citirana sodna praksa).

Op. št. (4)Sodba SEU v zadevi C. K. in ostali, 96. in 98. točka obrazložitve.

Op. št. (5)Primerjaj tudi sodbo in sklep Vrhovnega sodišča I Up 162/2023 z dne 5. 10. 2023, 15. do 19. točka obrazložitve.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.