Jedro

Seznanitev s prenosom opravljanja storitev čiščenja poslovnih prostorov na tretjega in sprejemanje uslug čiščenja, je lahko podlaga za vstop tretjega v obstoječe pogodbeno razmerje namesto enega izmed sopogodbenikov.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka uveljavljala plačilo 65.231,20 SIT s pp.

Tožeča stranka je vložila proti sodbi sodišča prve stopnje pravočasno pritožbo zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo spremeni tako, da izdani sklep o izvršbi vzdrži v veljavi.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Pogodba res ne nastane zgolj z izraženim namenom, da bo oseba, ki je takšno izjavo podala, določeno pogodbo sklenila. Zato ima sodišče prve stopnje prav, da (zgolj) izjava tožene stranke, da šele bo sklenila individualno pogodbo s tožečo stranko, še ne omogoča sklepa, da bi bili pravdni stranki v pogodbenem razmerju.

Toda izjava z dne 11.6.1997 (priloga A 7) ni omejena zgolj na besedilo o namenu, da bo tožena stranka sklenila individualno pogodbo s tožečo stranko. Iz besedila te izjave bi sledilo še, da je tožeča stranka bila seznanjena s prenosom dejavnosti čiščenja na novega izvajalca, tj. tožečo stranko. Ta okoliščina, če je resnična, pa nakazuje možnost uporabe določila ZOR o odstopu pogodbe (145. čl. ZOR) oz. dela pogodbe, sklenjene med upravnikom, ki je potrditvah tožeče stranke prej čistil poslovne prostore tožene stranke, in slednjo. Ob tem seveda ne gre prezreti ugotovitev izpodbijane sodbe, da je tožeča stranka storitve čiščenja opravila, kar predpostavlja, da je tožena stranka sporni mesec od tožeče stranke sprejemala usluge čiščenja njenih poslovnih prostorov. Takšna trditvena in dokazna podlaga spora pa omaje prepričljivost ugotovitve sodišča prve stopnje, da pravdni stranki nista bili v pogodbenem razmerju. Končno velja opozoriti še na trditve tožeče stranke, češ da sta se pravdni stranki dogovorili, da bo tožena stranka plačala vtoževani račun. O teh trditvah izpodbijana sodba nima razlogov.

Iz doslej razloženega sledi, da je ostalo dejansko stanje zaradi nepravilne pravne kvalifikacije zatrjevanih dejstev nepopolno ugotovljeno. S tem pa je podan razveljavitveni razlog iz 3. odst. 370. čl. ZPP/77. Pritožbeno sodišče je zato odločilo, kot je razvidno iz izreka sklepa. Katera dejstva bo kot pravno relevantna v konkretnem primeru treba ugotoviti, je razvidno že iz dosedanje obrazložitve. Zato dodatni napotki za nadaljevanje postopka niso potrebni.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 3. odst. 166. čl. ZPP/77. Določila ZPP/77 so v konkretnem primeru uporabljena na podlagi 1. odst. 498. čl. sedaj veljavnega ZPP.