Up-408/03 - 8

5. 4. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 23. marca 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 720/2002 z dne 9. 4. 2003 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Z izpodbijano sodbo je Vrhovno sodišče zavrnilo pritožbo zoper sodbo Upravnega sodišča o zavrnitvi tožbe zoper odločitev upravnih organov, s katero je bil pritožnik razrešen dolžnosti skrbnika denacionaliziranega premoženja po pok. B. B. oziroma C. C., za skrbnico tega premoženja pa postavljena Č. Č.-Č.

2.Pritožnik v ustavni pritožbi navaja razloge, zaradi katerih meni, da je izključni dedič in da imenovana skrbnica ni dedinja. Očita ji, da s svojim odvetnikom že več let namenoma ustvarja "sodne zmede" in ovira ter zavlačuje zapuščinski postopek. Trdi, da je izpodbijana odločitev "absurdna in pravno zmotna". Vrhovno sodišče naj ne bi bilo seznanjeno z vsemi "pravnimi dejstvi in dokazi". Sklicuje se na odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-16/94 z dne 11. 5. 1995 (Uradni list RS, št. 37/95 in OdlUS IV, 46). Z izpodbijano določitvijo naj bi bile kršene določbe Zakona o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/76 in nasl. - ZD), Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91-I in nasl. -ZDen), Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76 in nasl. - ZZZDR) in Zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78 in nasl. - ZOR). Ker naj bi bila sodba Vrhovnega sodišča nezakonita, naj bi kršila 2. in 3. člen Ustave. Poleg tega pritožnik zatrjuje tudi kršitev 8., 15., 22., 25., 26. in 33. člena Ustave.

B.

3.Ustavni pritožnik zmotno razume pravno naravo ustavne pritožbe, ko skuša v njej uveljavljati svojo razlago prava, s katero v upravnem sporu ni uspel. Z večino navedb v ustavni pritožbi namreč oporeka le pravilni uporabi materialnega prava in ugotovitvi dejanskega stanja, kar samo po sebi ne more biti predmet preizkusa pred Ustavnim sodiščem. Očitek, da je sodna odločba nepravilna in nezakonita pa, tudi če bi bil utemeljen, ustavne pritožbe ne more utemeljiti. Ustavno sodišče namreč ni instanca sodiščem, ki odločajo v upravnem sporu, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja in pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Ker 2., 3. in 8. člen Ustave ne urejajo kakšne človekove pravice ali temeljne svoboščine, temveč temeljna ustavna načela, se nanje, za utemeljevanje ustavne pritožbe, ni mogoče sklicevati.

4.Kolikor pritožnik z očitkom, da je izpodbijana odločitev "protipravna, absurdna in pravno zmotna" po vsebini zatrjuje kršitev pravice iz 22. člena Ustave, bi Ustavno sodišče sicer lahko presojalo, ali ni morda odločitev tako očitno napačna ali brez razumne pravne obrazložitve, da bi jo bilo mogoče označiti za arbitrarno oziroma samovoljno. Vendar izpodbijani odločitvi te kršitve ni mogoče očitati. Vrhovno sodišče je namreč svojo odločitev utemeljilo z razumnimi in logičnimi pravnimi argumenti. Te ocene Ustavnega sodišča pritožnik ne more omajati niti s sklicevanjem na odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-16/64. S to odločbo je namreč Ustavno sodišče presojalo določbe ZDen, ki urejajo dedovanje denacionaliziranega premoženja, ne pa zakonske ureditve skrbništva. Z izpodbijano sodbo pa o dedovanju denacionaliziranega premoženja ni bilo odločeno.

5.Pritožnik zatrjuje tudi kršitev 15. člena Ustave (ki med drugim zagotavlja tudi sodno varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin), 25. člen Ustave (pravica do pravnega sredstva) in 26. člen Ustave (pravica do povračila škode).

Vendar zgolj dejstvo, da se pritožnik ne strinja z izpodbijano odločitvijo, in da pravo razume drugače od sodišč, samo po sebi ne zadošča za sklep o kršitvi katerekoli človekove pravice in temeljne svoboščine.

6.Ker z izpodbijano sodno odločbo niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 - popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata Milojka Modrijan