Jedro

Novejša sodna praksa in teorija etažnim lastnikom glede vplačila sredstev rezervnega sklada priznava izpolnjevanje glavnih pogojev za pridobitev sposobnosti biti stranka.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep razveljavi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izvršbo ustavilo.

2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje upnik. Navaja, da je že leta 2010 po upravniku vložil predlog za izvršbo, v katerem je kot upnik naveden Skupnost etažnih lastnikov Ulica 52, na njegovi podlagi pa je sodišče izdalo sklep o izvršbi, ki je pravnomočen in izvršljiv. Upnik terja neplačilo v rezervni sklad stavbe Ulica 52, pri čemer je bil dolžnik naveden pravilno, prav tako dolg dolžnika iz verodostojne listine. Upniki so vsakokratni etažni lastniki stavbe Ulica 52, predlog za izvršbo pa je v njihovem imenu vložil upravnik. Sklicuje se na odločbo Vrhovnega sodišča II Ips 263/2015, kjer je to zavzelo stališče, da je kot upnik v takih izvršilnih zadevah procesno legitimiran celo upravnik stavbe, če zahteva plačilo na poseben račun, na katerem se ta sredstva zbirajo. Opozarja, da upniki tukaj nastopajo kot fizične osebe, in ne kot registrirana skupnost etažnih lastnikov. Opozarja na določbo 68. člena Stanovanjskega zakonika, ki določa, da pri sklepanju pravnih poslov s tretjimi osebami upravnik nastopa v imenu in za račune etažnih lastnikov, pravni posel pa je sklenjen v imenu etažnih lastnikov, če vsebuje navedbo "etažni lastniki" skupaj z natančno označbo večstanovanjske stavbe. Navaja tudi, da lahko sodišče etažnim lastnikom stavbe kot fizičnim osebam in kot članom skupnosti podeli skupno pravdno sposobnost. Rezervni sklad stavbe predstavlja skupno premoženje vseh etažnih lastnikov in hkrati vsakokratnih etažnih lastnikov stavbe. Meni, da bi moralo sodišče upnika oziroma njegovega pooblaščenca in zakonitega zastopnika pozvati k dopolnitvi predloga za izvršbo, pa tega ni storilo, temveč je izdalo sklep o izvršbi, pri čemer je Skupnost etažnih lastnikov upoštevalo kot stranko v postopku. Če je menilo, da je upnik napačno naveden, bi moralo z vlogo ravnati kot z nepopolno in ga pozvati k dopolnitvi oziroma popravi predloga za izvršbo. S tem ko je postopek ustavilo, ne da bi mu dalo možnost dopolnitve ali poprave predloga za izvršbo, je poseglo v pravico do sodnega varstva stranke, saj za vložitev predloga za izvršbo velja prekluzivni rok, ki je zamujen. S sklepom o izvršbi in kasnejšimi sklepi v predmetni izvršilni zadevi je sodišče očitno etažnim lastnikom stavbe priznalo lastnost skupnosti. Navaja, da je 28. 9. 2017 predlagal dodatno izvršilno sredstvo, v vlogi pa navedel TRR račun za upnika, ki je fiduciarni račun upravnika za vplačilo v rezervni sklad etažnih lastnikov in pojasnil, da se terjatve nanašajo na vplačilo v obvezni rezervni sklad. Meni, da je z ustavitvijo izvršbe po mnogih letih sodišče poseglo v pravico do pravne varnosti in je tovrstno ravnanje v neskladju z 2. členom Ustave Republike Slovenije, ki določa, da je Slovenija pravna država, prav tako pa v nasprotju s 158. členom Ustave RS, ki določa, da je pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa, mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in postopku, določenim z zakonom. V konkretnem primeru je sklep o izvršbi postal pravnomočen že leta 2010, upniki so odločitvi sodišča zaupali kot pravilni, nato pa je sodišče izvršbo nenadoma ustavilo. Očitno jim je sposobnost biti stranka v postopku sodišče priznalo. Sicer pa meni, da odprava napake niti ni potrebna, saj je bila tedaj sodna praksa tega sodišča takšna, da je dopuščala izdajo sklepa o izvršbi z navedbo upnika z besedno zvezo Skupnost etažnih lastnikov ali z besedno zvezo Etažni lastniki, saj so ti solidarni upniki, terjan pa je dolg, ki sodi v njihovo skupno premoženje in morebitna sprememba lastništva na nepremičnini na ta dolg do rezervnega sklada, ki je vezan na vsakokratne lastnike stavbe, ne vpliva.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku - ZPP, oba v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ.

5. Izpodbijani sklep je sodišče prve stopnje sprejelo na podlagi ugotovitve, da Etažni lastniki stavbe Ulica 52, nimajo sposobnosti nastopati kot stranka v postopku, ker kot taki niso vpisani v Poslovni register Republike Slovenije.

6. V skladu z določbo 76. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je lahko pravdna stranka vsaka fizična in pravna oseba (prvi odstavek tega člena). S posebnimi predpisi se določa, kdo je poleg fizičnih in pravnih oseb lahko pravdna stranka (drugi odstavek tega člena). V skladu s tretjim odstavkom 76. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pa lahko pravdno sodišče izjemoma, s pravnim učinkom v določeni pravdi oziroma izvršbi, prizna lastnost stranke tudi tistim oblikam združevanja, ki nimajo sposobnosti biti stranka, če ugotovi, da glede na sporno zadevo v bistvu izpolnjujejo glavne pogoje za pridobitev sposobnosti biti stranka, zlasti če imajo premoženje, na katero je mogoče seči z izvršbo.

7. Etažni lastniki lahko v skladu s prvim odstavkom 72. člena Stanovanjskega zakona (SZ-1) sprejmejo sklep, da se za upravljanje z večstanovanjsko stavbo ustanovi skupnost lastnikov kot pravna oseba, ki je lahko pravdna stranka. Novejša sodna praksa in teorija pa etažnim lastnikom glede vplačila sredstev rezervnega sklada priznava tudi izpolnjevanje glavnih pogojev za pridobitev sposobnosti biti stranka.1

8. Ni sporno, da Skupnost etažnih lastnikov Ulica 52, ni ustanovljena in registrirana kot pravna oseba. Je pa v predmetni izvršilni zadevi sodišče prve stopnje na predlog takega upnika, zastopanega po upravniku, dne 20. 8. 2010 izdalo sklep o izvršbi, ki glasi na upnika Skupnost etažnih lastnikov Ulica 52, s čimer je tudi po presoji pritožbenega sodišča, četudi o tem ni izdalo posebnega sklepa, upniku kot je bil naveden v predlogu za izvršbo, in tudi v uvodu sklepa o izvršbi, priznalo sposobnost biti stranka s pravnim učinkom v predmetnem postopku. Taka odločitev je namreč konkludentno razvidna iz sklepa o izvršbi, ki je pravnomočen in izvršljiv in vanj sodišče prve stopnje na način, kot je to storilo z izpodbijanim sklepom, ne more posegati. Ne glede na to, da v njem kot upnik nastopa oseba, ki sicer po samem zakonu nima sposobnosti biti pravdna stranka, bi to kršitev sodišče lahko odpravilo le do pravnomočnosti sklepa o izvršbi (bodisi na podlagi obveznosti iz 80. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, po katerem mora sodišče ves čas (do pravnomočnosti odločbe) paziti, ali v postopku nastopa stranka, ki je lahko stranka postopka, bodisi na podlagi uveljavljanja relativne bistvene kršitve določb postopka s strani dolžnika).

9. Utemeljeni pritožbi upnika je ob navedenem pritožbeno sodišče ugodilo in sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP in 355. člen ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Tako npr. VSM sklep I Ip 436/2016 z dne 21. 9. 2016 in VSL sklep III Cp 2685/2014 z dne 10. 12. 2014, ter Dr. Anita Dolinšek, Nastopanje skupnosti etažnih lastnikov v sodnih postopkih, Pravni letopis 2014, GV Založba, stran 53 - 71 in Dida Volk, Izterjava sredstev rezervnega sklada, Pravna praksa 2006, št. 14., 13. 4. 2006, GV Založba, str. 20.