Jedro

Ker v obravnavanem primeru revizija po samem zakonu ni dovoljena in tudi ni bila dopuščena, je nedovoljena.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik zahteval plačilo 25.000,00 EUR kot odškodnino za v prometni nesreči 21. 1. 2003 utrpelo škodo. Tožniku je naložilo, da toženi stranki povrne odmerjene pravdne stroške, s sklepom pa je zaradi umika tožbe glede zneska 35.000,00 EUR postopek ustavilo.

2. Zoper sodbo sodišča prve stopnje se je tožnik pritožil, sodišče druge stopnje pa je s sodbo njegovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper sodbo, izdano na drugi stopnji, je tožnik vložil revizijo zaradi „bistvenih kršitev pravdnega postopka“ in zmotne uporabe materialnega prava in predlagal, da Vrhovno sodišče sodbi sodišča druge in prve stopnje razveljavi in zadevo vrne drugemu sodniku sodišča prve stopnje oziroma, da Vrhovno sodišče „o zadevi odloči v skladu z določili 379. člena ZPP v povezavi s 380. členom istega predpisa.“

4. Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni dovoljena.

6. Po dne 1. 10. 2008 uveljavljenem Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku – ZPP-D se postopek, ki se je začel pred njegovo uveljavitvijo, nadaljuje po določbah tega zakona, če v njem ni drugače določeno (prvi odstavek 130. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je glavno obravnavo zaključilo in odločbo izdalo 17. 3. 2010, kar pomeni, da je postopek že nadaljevalo po pravilih novele ZPP-D. Ta pa je na novo določila institut revizije kot izrednega pravnega sredstva: Revizija je dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 EUR (drugi odstavek 367. člena ZPP) ali če je predhodno dopuščena (tretji odstavek 367. člena ZPP).

7. V obravnavanem primeru je tožnik prvotno s tožbo zahteval od tožene stranke plačilo 60.500,00 EUR denarne odškodnine, z vlogo z dne 9. 2. 2010 pa je tožbeni zahtevek zmanjšal tako, da je zahteval le še plačilo 25.000,00 EUR. Sodišče prve stopnje je s sodbo odločilo o tožbenem zahtevku za plačilo 25.000,00 EUR, s sklepom pa o delnem umiku tožbe glede preostalega zneska (35.000,00 EUR). Tožnik se je pritožil le zoper sodbo sodišča prve stopnje. Vrednost sedaj z revizijo izpodbijanega dela pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje tako ne presega 40.000,00 SIT in zato revizija po samem zakonu ni dovoljena. Ker pa predhodno tudi ni bila dopuščena, je revizija nedovoljena (drugi odstavek 374. člena ZPP). Zato jo je Vrhovno sodišče zavrglo (377. člena ZPP).