Jedro

Glede nadomestne odločbe določba 243. člena ZUP ni namenjena odpravi tehničnih pomanjkljivosti izreka odločbe, ampak je namenjena drugačni odločitvi o pravici ali obveznosti stranke. Če je uspeh dopolnjenega ugotovitvenega postopka negativen in ne vpliva na že sprejeto odločitev v upravni zadevi, pa pogoji za izdajo nadomestne odločbe niti niso izpolnjeni.

Tožeča stranka že od seznanitve z rezultati analize le tem oporeka in ugovore utemeljuje s priloženimi rezultati analiz pristojnih laboratorijev, do teh analiz pa se prvostopenjski organ ni opredelil ne med postopkom in ne v izpodbijani odločbi. Tožena stranka ni imela podlage, da ne bi upoštevala dokazov, ki jih je predložil tožnik, saj tožnikovim predlogom za dokazovanje ni oporekala neodvisnosti, objektivnosti in preglednosti. Do teh dokazov bi se torej prvostopenjski organ moral opredeliti.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Območni urad Celje št. U06103-4196/2017-41 z dne 8. 3. 2018 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške v skupni višini 469,70 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijano (nadomestno) odločbo odločil, da se odločba številka U06103-4196/2017-18 z dne 18. 1. 2018, s katero je bil zavezancu v zvezi z izvajanjem živilske dejavnosti prometa oziroma proizvodnje in distribucije predpakiranega živila Smokve, AAA, 250g, Poreklo: Turčija, Pakira: A. d.o.o., Uporabno najmanj do: 30. 11. 2018, prepovedan promet z navedenim živilom, ki ne izpolnjuje predpisanih zahtev, odpravi in nadomesti z odločbo U06103-4196/2017-41 z dne 8. 3. 2018. 2. Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski organ odločil, da se prepove promet z živilom Smokve, AAA, 250g, Poreklo: Turčija, Pakira: A. d.o.o., Uporabno najmanj do: 30. 11. 2018, pakirane dne 4. 12. 2017 v skupni količini 318 kosov ter pakirane dne 5. 12. 2017 v skupni količini 242 kosov, ker ne izpolnjuje predpisanih zahtev živilske zakonodaje (2. točka izreka). V 3. točki izreka je odločil, da se dovoli promet z živilom Smokve, AAA, 250g, Poreklo: Turčija, Pakira: A. d.o.o., Uporabno najmanj do: 30. 11. 2018, pakirane dne 14. 12. 2017 v skupni količini 198 kosov, pakirane dne 22. 12. 2017 v skupni količini 39 kosov in pakirane dne 10. 1. 2018 v skupni količini 118 kosov. V 3. točki je odločil, da se dovoli proizvodne procese in distribucijo suhih fig oziroma smokev v rinfuzi skladiščenih pri zavezancu, v skupni količini 56,6kg - dobavljenih z dobavnico 395997 z rokom uporabnosti 30. 11. 2018 in lotom 48408001. 3. Iz obrazložitve izpodbijanega akta izhaja, da je bil dne 12. 1. 2018 pri zavezancu opravljen izredni inšpekcijski pregled, ker je bilo na podlagi rezultatov analiz in njihove ocene za vzorec živila št. 10638248 - Smokve, AAA, 250g, Poreklo: Turčija, Pakira: A. d.o.o., Uporabno najmanj do: 30. 11. 2018, ki je bil dne 6. 12. 2017 odvzet in analiziran s strani pooblaščenega laboratorija Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, Prvomajska ulica 1, Maribor (v nadaljevanju navedeno NLZOH) ugotovljeno, da da je analizirani vzorec smokev ocenjen kot ne varen, zaradi preseženih mejnih vrednosti mikotoksinov (aflatoksinov). Za suhe fige so mejne vrednosti določene v Uredbi (ES) št. 1881/2006 o določitvi mejnih vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih (s spremembami).

4. Na podlagi inšpekcijskega pregleda je bila izdana odločba št. UO6103-4196/2017-18 z dne 18. 1. 2018, zoper katero je bila vložena pritožba. Ob upoštevanju določbe 234. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in na podlagi dopolnjenega ugotovitvenega postopka je bila izdana v tem upravnem sporu izpodbijana odločba.

5. Prvostopenjski organ je pojasnil, da so bila v postopku vzorčenja dne 6. 12. 2017 in pri pripravi vzorcev spoštovana določila Uredbe (ES) št. 401/2006 o določitvi metod vzorčenja in analiz za uradni nadzor vsebnosti mikotoksinov v živilih - s spremembami, v nadaljevanju Uredba (ES) št. 401/2006, ki opredeljuje metode vzorčenja za uradni nadzor vsebnosti mikotoksinov v živilih. Tako je bilo ob izvedbi vzorčenja na razpolago 234 kosov predpakiranega živila Smokve, AAA, z maso enega pakiranja 250g, kar predstavlja skupno količino živila 58,5 kg. Ob vzorčenju se je odvzelo 10 pakiranj po 250 g, kar je predstavljalo skupno količino neto uradnega vzorca 2500g. Ob upoštevanju določila točke D, Priloge I Uredbe (ES) št. 401/2006 je bilo ugotovljeno, da je bila masa posameznega pakiranja sicer res manjša od 300g, vendar je bilo skladno z določilom točke D.1.1. upoštevano, da se eno maloprodajno pakiranje obravnava kot en primarni vzorec, ki se združi v sestavljen vzorec z maso manj kot 30 kg, kadar je masa maloprodajnega pakiranja manjša kot 300 g in razlika ni zelo velika. Količino posameznega pakiranja vzorca 250 g zato ni šteti kot zelo velike razlike od zahtevane količine 300 g. Prav tako je bilo izvedeno vzorčenje ustrezno, saj masa skupne količine predpakiranega živila na zalogi ob vzorčenju ni presegala 100 kg in je bilo skladno s Preglednico 2, točke D, odvzeto ustrezno število primarnih vzorcev. Odvzeto je bilo 10 pakiranj po 250 g, kar je znašalo kot skupna masa 2500 g. Ta količina je bila sicer manjša od zahtevane 3 kg, kot izhaja iz Preglednice 2 točke D, kar pa vseeno je šteti kot ustrezno, saj je v Preglednici 2 dovoljeno, da se lahko masa sestavljenega vzorca v primeru maloprodajnih pakiranj razlikuje, upoštevaje točko D.1.1. Vzorec je bil odvzet v papirno vrečko in zapečaten na način, da ga ni mogoče odpreti brez poškodbe pečata. Zapisnik vzorčenja je odgovorna oseba inšpekcijskega zavezanca podpisala in nanj ni imela pripomb.

6. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je inšpekcijski zavezanec posredoval organu podatek, da je ob dobavi živila s strani dobavitelja izdelka B. GmbH, prejel poročilo o analizi izdelka z lotom št. 48408001 z dne 6. 11. 2017, izdelano s strani C. GmbH, iz katere izhaja, da analizirani izdelek ne vsebuje aflatoksinov oziroma ti ne dosegajo niti mejnih vrednosti. Prav tako je posredoval podatek o rezultatu superanalize, ki jo je izvedla družba D. Institut GmbH, na podlagi vzorca odvzetega 6. 12. 2017, namenjenega drugemu mnenju. Rezultati priložene superanalize družbe D. Institut GmbH izkazujejo neoporečnost analiziranega vzorca.

7. Na zahtevo UVHWR se je naročila dodatna analiza obravnavanega vzorca št. 10638248, pri referenčnem laboratorija druge države. Iz RIKILT analaysis report (Rikilt Smple number: RIK0498551) izhaja, da je analiza vzorca št. 10638248, Smokve, AAA, 250 g, ki je bil evidentiran pod referenčno oznako: 17/139609 pokazala vrednost 140,0 ug/kg za aflatoksin B1, ki presega predpisano mejno vrednost 6,0 ug/kg za aflatoksin B1 iz Uredbe 1881/2006. 8. Inšpekcijski organ je pri odločanju v izreku 2. točke te upravne odločbe upošteval določila Uredbe (ES) št. 401/2006, ki v uvodu - točka 7, pojasnjuje, da so aflatoksini v posameznih lotih zelo heterogeno porazdeljeni, zlasti v lotih živil v večjih kosih, kot so suhe fige ali zemeljski oreščki. Ob upoštevanju navedene značilnosti porazdelitve aflatoksinov v živilih ter dokazov analiz vzorca, št. 10638248 živila AAA Smokve, Poreklo: Turčija, Pakira: A. d.o.o., Uporabno najmanj do: 30. 11. 2018, izvedenih s strani NLZOH in RIKILT ter predloženega dokumenta analize vzorca za drugo mnenje s strani družbe A. d.o.o., je štel, da živilo AAA Smokve, Poreklo: Turčija, Pakira: A. d.o.o., Uporabno najmanj do: 30. 11. 2018, pakirano dne 5. 12. 2017 v skupni količini 318 kosov ter pakirano dne 5. 12. 2017 v skupni količini 242 kosov, ni varno. Živilo posledično skladno z določilom 1. odstavka 1. člena Uredbe 1881/2006, zaradi preseženih mejnih vrednosti mikotoksinov ne sme biti v prometu. Inšpekcijski organ zaključuje, da zaradi dokazov analiz vzorca št. 10638248 analiziranih s strani laboratorijev NLZOH in RIKILT, iz katerih izhaja ocena, da zaradi preseženih vrednosti mikotoksinov (aflatoksinov) živilo ni varno, kljub predloženi analizi vzorca št. 10638248 za drugo mnenje (D. Institut GmbH - Test report 3680985), kjer je izkazana varnost in skladnost živila, obstaja sum, da zaradi značilnosti heterogene porazdelitve aflatoksinov, tudi preostali del pakiranega živila dne 4. 12. 2017 in 5. 12. 2017, ni varen, zato se prepove promet obravnavanega živila . V pri presoji pridobljenih dokazov je bilo upoštevano določilo 14. člena Uredbe 178/2002, v delu, ki določa, kadar je neko živilo, ki ni varno, del serije, partije ali pošiljke živil istega razreda ali poimenovanja, se predpostavlja, da tudi vsa živila v tej seriji, partiji ali pošiljki niso varna, razen če po natančni presoji ni nobenega dokaza, da preostanek serije, partije ali pošiljke ni varen. Tako po natančni presoji pridobljenih dokazov analiz niso izpolnjeni pogoji, da ni nobenega dokaza, da preostanek pakiranih fig dne 4. 12. 2017 in 5. 12. 2017, ni varen. Kot dokaz je torej šteti ugotovitve izvedenih analiz s strani laboratorijev NLZOH in RIKILT, kjer je izkazan dokaz neskladnosti živila s predpisanimi zahtevami, ki posledično tudi izkazujejo dejstvo, da živilo ni varno. Prepoved prometa točke 2. izreka te odločbe se izda s ciljem, da se odvrne nevarnost in zavaruje zdravje ljudi, ki sledi ugotovitvi, da živilo ni skladno s predpisanimi zahtevami, saj zaradi vsebnosti mikotoksinov, ki presegajo mejne vrednosti živilo ni varno, po določilih 14. člena Uredbe 178/2002, in zato ne sme biti v prometu.

9. Dalje se ugotovi, da je bila za namen ugotavljanja dodatnih dejstev skladnosti oziroma varnosti obravnavanega živila izvedena dodatna analiza iz dela pošiljke smokev - suhih fig v rinfuzi (dobavnice - B. LIEFERSCHEIN KOPIE št. 395997), katerega se ni zajelo pri izvedbi vzorčenja dne 6. 12 .2017. Vzorčenje je dne 5. 2. 2018 izvedel inšpektor, analizo pa je opravil NLZOH. Iz rezultatov analiz vzorčenja Suhih fig - v razsutem stanju, Trgovsko ime: Bio figen L., natural, Poreklo: Turčija - Poročilo o izvedeni nalogi evidenčna oznaka: 2131a-17/43312-18/11800 izhaja, da je vzorec suhih fig z rezultati pod mejo določljivosti (za posamezen aflatoksin <0,2 ug/kg), posledično skladen z določenimi mejnimi vrednostmi in ocenjen kot varen.

10. Iz dokumentov zapisnika izvedenega inšpekcijskega pregleda z dne 12. 1. 2018 pri zavezancu izhaja, da je po odvzemu vzorca št. 10638248 dne 6. 12. 2017 potekala proizvodnja oziroma pakiranje živila Smokve, AAA, 2509, Poreklo: Turčija, Pakira: A. d.o.o., Uporabno najmanj do: 30. 11. 2018, in sicer pakiranje živila dne 14. 12. 2017 v skupni količini 198 kosov, pakiranje živila dne 22. 12. 2017 v skupni količini 39 kosov in pakiranje živila dne 10. 1. 2018 v skupni količini 118 kosov.

11. Pri presoji dejstev in obstoječih dokazov (dokazov pridobljenih v postopku inšpekcijskega nadzora s strani inšpekcijskega organa, kot tudi dokazov predloženih s strani zavezancu) te upravne zadeve, se je pri odločitvi o ukrepih 3. in 4. točke izreka te odločbe upoštevalo tudi določilo 14. člena Uredbe 178/2002, v delu, ki določa, kadar je neko živilo, ki ni varno, del serije, partije ali pošiljke živil istega razreda ali poimenovanja, se predpostavlja, da tudi vsa živila v tej seriji, partiji ali pošiljki niso varna, razen če po natančni presoji ni nobenega dokaza, da preostanek serije ni nobenega dokaza, da preostanek serije, partije ali pošiljke ni varen. Dejstvo, da za še skladiščeno količino 56,6 kg - smokev - suhih fig v rinfuzi, ki kot del pošiljke izhaja iz dobave - B. LIEFERSCHEIN KOPIE št. 395997, ter iz te dobave proizvedenih količin predpakiranega živila Smokve, AAA, 250 g, Poreklo: Turčija, Pakira: A. d.o.o., Uporabno najmanj do: 30. 11. 2018, pakirano dne 14. 12. 2017 skupni količini 198 kosov, pakirano dne 22. 12. 2017 in pakirano dne 10. 1. 2018 v skupni količini 118 kosov, ni pridobljenega dokaza, da te del pošiljke ni varen, ob upoštevanju 14. člena Uredbe 178/2002 dokazuje, da ta del obravnavnih živil šteti kot varna. Posledično se dovoli proizvodnjo živila iz skladiščenih smokev - suhih fig v rinfuzi in distribucijo oziroma promet s proizvedenimi količinami živila Smokve, AAA, 250 g, pakiranem dne 14. 12. 2017, dne 22. 12. 2017 in dne 10. 1. 2018. S tem sta utemeljeni 3. in 4. točka izreka to odločbe.

12. Drugostopenjski organ je pritožbo zoper odločbo z dne 8. 3. 2018 zavrnil in odločitev utemeljil z ugotovitvijo, da je pooblaščenec inšpekcijskega zavezanca podpisal zapisnik, torej je bil z njegovo vsebino seznanjen, tako tudi z navedeno količino fig na zalogi 234 kosov in z velikostjo vzorca, in je tako imel možnost, v kolikor se z vsebino ni strinjal, podati pripombe. Navedbe v pritožbi, ki se nanašajo na pravilnost odvzema vzorca je zato štel za pritožbene novote. Po mnenju drugostopnega organa je tudi inšpektorjeva obrazložitev njegove odločitve o količini vzorca (pod predpisanimi 300 g) povsem skladna s predpisom, ki dovoljuje odstopanje. Prav tako ni vprašljiva inšpektorjeva obrazložitev, da masa skupne pakirane količine fig na zalogi ni presegala 100 kg, saj je ta navedba razvidna že iz zapisnika, kateremu pa pritožnik v tem delu ni oporekal. 13. Opredelil se je tudi do pritožbene navedbe, da v postopku niso bili upoštevani rezultati izvedene superanalize s strani D. Institut GmbH. Poudaril je, da je prvostopni organ sporno navedbo upošteval in vzorec poslal v drugo analizo pristojnemu referenčnemu laboratoriju RIKILT, katerega rezultati pa so ponovno pokazali presežene vrednosti aflatoksinov v figah. Prav tako je iz zadevne odločbe jasno razvidno, da je prvostopni organ svojo odločitev podkrepil z upoštevanjem določila Uredbe št. 401/2006, ki med drugim določa, da so aflatoksini v posameznih lotih razporejeni hetergeno, zlasti v večjih lotih živil v večjih kosih, kot so tudi suhe fige.

14. V zvezi z navedbami pritožnika v delu, kjer navaja da je odločba nekosistentna, saj je inšpektor na eni strani v točki 2 prepovedal promet s figami, istočasno pa je v točki 3 in 4 dovolil promet in proizvodne procese z živilom istega lota, torej iste serije in iste pošiljke, je pritožbeni organ pojasnil, da je iz izpodbijane odločbe jasno razvidno, da se odločitev v zadevnih točkah nanaša na del pošiljke, ki pri vzorčenju ni bil zajet. Svojo odločitev v tem delu je prvostopni organ na strani 6 tudi zelo jasno in izčrpno obrazložil. 15. Tožeča stranka vlaga tožbo zaradi nepravilne uporabe materialnega prava, bistvenih kršitev določb postopka ter nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Zatrjuje, da je prišlo do bistvene kršitve določb postopka in s tem povezano nepravilno uporabo materialnega prava pri uporabi metode vzorčenja in jemanja vzorca 6. 12. 2017. Pri vzorčenju in pri pripravi vzorcev tega dne niso bila spoštovana določila Uredbe Komisije (ES) št. 401/2006. Uredba upošteva, da so aflatoksini v posameznih lotih zelo heterogeno razporejeni, zlasti v lotih živil v večjih kosih kot so suhe fige (smokve) ali zemeljski oreščki. Ne strinja se z argumentacijo tožene stranke v zvezi z navedenim ugovorom, da je bil zapisnik z dne 6. 12. 2017 s strani pooblaščenca tožeče stranke podpisan in ker nanj ni bilo pripomb, naj bi to pomenilo, da nima pravice vložiti tega ugovora (pritožbena novota). Pojasnjuje, da je v tem primeru podpis zapisnika dokaz poteka in vsebine dejanja postopka in ne strinjanja z metodo in načinom vzorčenja ter količino odvzetega vzorca. Tudi sicer je vzorec odvzel predstavnik NIJZ in zato ta zapisnik ne predstavlja zapisnika sestavljenega v inšpekcijskem postopku. Slednji je bil sestavljen 12. 1. 2018, nanj pa je tožeča stranka že podala pripombe, ker se ni strinjala z rezultati analize in ukrepi inšpektorja. Dodatno je podala pripombe še 9. 2. 2018. Slednje bi tožena stranka morala upoštevati in se do njih opredeliti.

16. Po mnenju tožeče stranke je nepravilen postopek vzorčenja in neustrezen vzorec bistveno vplival na rezultate obeh analiz, to je laboratorija NLZOH in RIKILT. Zadostna količina odvzetega vzorca po Uredbi bi pokazala drugačne rezultate in to trditev dokazuje s pridobljeno analizo istega vzorca št. 10638248, kot sta ga analizirala NLZOH in RIKILT. Ta vzorec je bil uporabljen v superanalizi in je pokazal varnost suhih fig brez toksinov. Poudarja, da je bil analiziran isti vzorec, ki ga je 6. 12. 2017 odvzel NLZOH in je bil zapečaten pri stranki. Dosedanja praksa izkazuje, da se v spornih primerih za presojo rezultata varnosti živil uporablja superanaliza, ki je v konkretnem primeru pokazala, da je živilo neoporečno, inšpektorat pa tega ni upošteval, zato je napačno uporabil materialno pravo.

17. Premajhna količina vzorca suhih fig je vplivala na pravilnost rezultatov in s tem kršitev Uredbe Komisije (ES) št. 401/2006, predvsem upoštevaje analizo istega vzorca s strani nemškega laboratorija D., ki je pokazala ustreznost suhih fig. Tožeča stranka se ne strinja s stališčem inšpektorata, da razlika 50 g na posamezno pakiranje ni tako velika, da bi vplivala na pravilnost vzorčenja. Prav tako se ne strinja s trditvijo inšpekcijskega organa, da je bilo pri vzorčenju, ob zalogi, ki ni presegala 100 kg, bilo odvzeto ustrezno število primarnih vzorcev, saj je bilo dejansko na zalogi več kot 100 kg živila.

18. Tožeča stranka zatrjuje, da je bila premajhna količina odvzetega vzorca in napačno pridobljen vzorec št. 10638248 vplivala na rezultate RIKILT, ki so zato napačni in neustrezni. Poudarja, da je tudi ona iz homogenizoranega vzorca, ki je bil zapečaten in hranjen pri njej pri nemškem laboratoriju opravila analizo, ki je bila neoporečna.

19. Ne strinja se s trditvijo drugostopenjska organa, da je bilo v postopku upoštevano določilo 14. člena Uredbe 178/2002, ker je tožeča stranka predložila dodatne preiskave (analiza nemškega akreditiranega laboratorija D. iz Berlina), s katerim je izkazala, da je preostanek živila istega lota, iste serije in iste pošiljke varen. Iz tega razloga ocenjuje ravnanje inšpektorata kot nezakonito.

20. Pojasnjuje, da se v delu v katerem je inšpektorat (3. in 4. točka izreka) dovolil promet, to dovoljenje nanaša na vzorec, ki bi moral biti zajet že pri prvem vzorčenju. Ponovno se sklicuje na določilo Uredbe in pojasnjuje tudi, da zaradi premajhne mase primarnega vzorca ni bila zagotovljena reprezentativnost izdelka, kar potrjuje tudi številne analize, ki so potrdile neoporečnost in ugovor nemškega dobavitelja o neustreznosti vzorčenja. Slednji je namreč analiziral vzorec v količini 2 x 3,7 kg. Citira določbe Uredbe Komisije (ES) št. 401/2006, ki določajo način odvzema vzorca in da se mora vzorec zapreti v čisto in inertno posodo, in upoštevati vse previdnostne ukrepe, da ne pride do spremembe v sestavi vzorca med prevozom in skladiščenjem.

21. Pojasnjuje, da je bil vzorec za prvotno analizo odvzet 6. 12. 2017 ob 9.00, čas sprejema pri NLZOH je bil istega dne ob 14.05 uri, analiza pa naj bi bila izvedena 9. 1. 2018, torej več kot mesec dni po odvzemu vzorca. Očitek tožeče stranke se nanaša na skladiščenje in hrambo vzorca odvzetega 6. 12. 2017. Po izvedeni prvotni analizi, pa je bila analiza pri RIKLIT opravljena 28. 2. 2018, vzorec pa so prejeli 16. 2. 2018. Tožeča stranka oporeka pravilnosti skladiščenja prvotnega vzorca po odvzemu le tega pri njej, pripravi vzorca za analizo, tudi v primeru ponovne analize pri RIKILT dne 18. 2. 2018, ki je pokazala 4-5 x večje vrednosti v primerjavi s prvotno pozitivno analizo. Do teh pritožbenih navedb se inšpekcijski organ ni opredelil, niti na očitke tožeče stranke ni odgovoril argumentirano.

22. Že v prvostopenjskem postopku je tožeča stranka opozorila, da je analiza vzorca pri NLZOH pokazala bistveno drugačne rezultate, kot analiza istočasno odvzetega in vzorčenega izdelka analiziranega kasneje pri akreditiranemu laboratoriju v Nemčiji. Po prejemu obvestila o ugotovitvah rezultatov analiz – Poročilo o izvedeni nalogi evidenčna oznaka 2131a-17/27412-17/139609, iz katerega naj bi izhajala ne varnost analiziranega vzorca in v soglasju z uradno osebo inšpekcijskega organa je bil drugi zapečateni vzorec fig, skladiščen pri inšpekcijskem zavezancu ( vzorec iste številke, vzorec izdelka iste pošiljke, lota in serije) posredovala v superanalizo družbi D. GmbH Berlin. Gre za akreditiran laboratorij za izvajanje tovrstnih analiz. Ta inštitut je analiziral s strani pooblaščene osebe NLZOH Maribor odvzet in zapečaten vzorec bio fig z datumom uporabe 30. 11. 2018 in lotom št. 48408001, poreklo Turčija, pakira A., d.o.o., torej isti vzorec, istega lota, kot sporni vzorec, ki naj bi vseboval presežek vrednosti aflatoksinov. Ta podatek izhaja iz superanalize družbe D. z dne 23. 1. 2018 in ga dokazujejo tudi fotografije, ki so sestavni del superanalize D. Poleg tega je tožeča stranka dodatno pridobila tudi novo analizo dobavitelja, družbe B. GmbH, ki je ponovno dala akreditiranemu laboratoriju v analizo dva vzorca iste sarže, ki sta bila ponovno neoporečna. Tudi z rezultatom te analize je tožeča stranka seznanila inšpekcijski organ. Na podlagi navedenih podatkov, ki jih je imel inšpekcijski organ na razpolago, je nemški nacionalni urad sprejel ukrep umika nadaljnje prepovedi distribucije izdelka, kar izhaja tudi iz RASFF portala. Hkrati je dobavitelj B. GmbH naročil ponovno izdelavo analize izdelka s št. dobavitelja 0603-1586-267167-00, ki predstavlja izdelek istega lota kot v obravnavanem primeru analiziran izdelek, pri čemer analiza prisotnosti aflastoksinov ni potrdila. Nesprejemljivo in v nasprotju z pravno varnostjo je, da bi na podlagi ovržene analize NLZOH inšpekcijski organ ene države državice EU izdal drugačen ukrep kot druga članica.

23. V zvezi s pritožbenimi navedbami tožeče stranke je inšpekcijski organ, ki se do rezultatov dodatnih analiz ni opredelil, navedel, da je izvedel dodatne ukrepe in sicer vzorčenje obravnavanega živila 5. 2. 2018 in izvedbo dodatne analize vzorca št. 10638248 s strani drugega referenčnega vzorca. Tožeča stranka poudarja, da je analiza vzorca vzorčenega 5. 2. 2018 ponovno potrdila, da je živilo varno. Gre za isto oživilo z istim lotom, istočasno dobavljeno kot vzorec živila, ki je pokazal presežene vrednosti aflatoksinov. Glede rezultata dodatne analize vzorca št. 10638248 s strani drugega referenčnega laboratorija pa tožeča stranka pojasnjuje, da gre za vzorec, ko je bil skladiščen na NLZOH verjetno nepravilno.

24. Inšpekcijski organ odločitev v drugi točki utemeljuje z analizo vzorca št. 10638248 izvedenih s strani NLZOH in RIKILT ter predloženega dokumenta analize vzorca za drugo mnenje s strani A. d.o.o., iz katerih izhaja, da živilo naj ne bi bilo varno. Ker prvostopenjski organ po pridobitvi rezultata vzorca s strani D. ni izvedel ustreznega postopka, je s tem kršil pravila postopka in napačno uporabil materialno pravo. Nedopustno je, da je upošteval samo rezultate laboratorijev NLZOH in RIKILT. Ob vsem navedenem tožeča stranka zatrjuje tudi, da je odločba sama s seboj v nasprotju, ker je inšpekcijski organ v 3. in 4. točki dovolil promet in proizvodne procese z živilom istega lota, pod točko 2 pa je promet z živilom istega lota prepovedal. 25. Tožeča stranka sodišču predlaga, da na podlagi izvedenih dokazov na glavni obravnavi ugotovi, da sta odločbi z dne 18. 1. 2018 in odločba z dne 8. 3. 2018 nezakoniti, ju odpravi in vrne toženi stranki v ponovni postopek odločanja in povrne stroške postopka.

26. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise in odgovor na tožbo v katerem prereka vse tožbene navedbe kot neutemeljene iz razlogov navedenih v obrazložitvi drugostopenjske odločbe z dne 8. 8. 2018. Navedla je tudi, da še vedno vztraja pri stališču, da je tožeča stranka imela možnost ugovarjati načinu odvzema vzorca, česar ni storila. Prav tako je po mnenju tožene stranke inšpektorjeva obrazložitev odločitve o količini vzorca pod predpisanimi 300 g, skladna s predpisom, ki dovoljuje odstopanje. Vprašljiva ni niti inšpektorjeva obrazložitev, da masa skupne pakirana količine fig na zalogi ni presegla 100 kg, ker je ta navedba razvidna iz zapisnika, ki mu tožeča stranka ni ugovarjala. Prav tako je tožena stranka upoštevala rezultate superanalize s strani D. Institut GmbH in vzorec poslala v drugo analizo pristojnemu referenčnemu laboratoriju RIKILT, katerega rezultati so ponovno pokazali presežene vrednosti aflatoksinov v figah.

**K I. točki izreka:**

27. Tožba je utemeljena.

28. V obravnavani zadevi tožeča stranka vlaga tožbo zoper odločbo prvostopenjskega organa št. U06103-4196/2017-41 z dne 8. 3. 2018, ki jo je inšpekcijski organ izdal na podlagi 243. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Tožnik torej izpodbija nadomestno odločbo, ki jo je organ izdal na podlagi 243. člena ZUP, in ki v prvem odstavku določa, da če organ, ki je izdal odločbo, ob reševanju pritožbe spozna, da je bil izvedeni postopek nepopoln in da je to utegnilo vplivati na odločitev o zadevi, dopolni postopek (prvi odstavek). Organ, ki je izdal odločbo, dopolni postopek tudi tedaj, kadar navede pritožnik v pritožbi taka dejstva in take dokaze, zaradi katerih bi utegnila biti odločitev o zadevi drugačna, če bi morala biti pritožniku dana možnost udeležbe v postopku pred izdajo odločbe, pa mu ni bila dana, ali mu je bila dana, pa je ni izrabil, toda v pritožbi upravičil, zakaj tega ni storil (drugi odstavek).

29. Zgoraj navedena določba ZUP torej organu prve stopnje omogoča izdajo nove odločbe, kar pomeni, da lahko o pritožbi odloči sam. Nadomestna odločba ima pravni učinek za nazaj (ex tunc). To pomeni, da prejšnja odločba od izdaje in vročitve nadomestne odločbe ne velja več. Iz tega razloga je sodišče o tožbenem zahtevku tožeče stranke, v katerem je zahtevala, da sodišče ugotovi nezakonitost odločbe št. U06103-4196/2017-18 z dne 18. 1. 2018 in navedeno odločbo odpravi, ni odločalo.

30. Pristojni organ nadomestno odločbo izda, če je vložena pritožba in v mejah pritožbenega zahtevka. Res je, da je nadomestna odločba lahko za pritožnika neugodna, bodisi enaka kot prej ali manj ugodna, mora pa biti skladna z načelom zakonitosti in materialne resnice. Skladno s tem pogojem organ izda nadomestno odločba, kadar ugotovi, da je pritožba utemeljena. Ta ugotovitev pa sama po sebi ne pomeni, da organ odločbe, ki jo nadomešča, ne spremeni le delno.

31. V obravnavani zadevi je prvostopenjski upravni organ ugotovil, da so bila v pritožbi tožeče stranke navedena takšna dejstva, ki so bila podlaga za dopolnitev postopka upravne zadeve. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja tudi, da je prvostopenjski organ v tej zvezi izdal Sklep o dopolnitvi postopka št. U06103-4196/2017-37 in je tudi obrazložil namen dopolnitve postopka. Ta namen je bil v tem, da na podlagi presoje predloženih dejstev in dokazov v pritožbi ter ob ugotovitvah in izvedenih dodatnih aktivnosti s strani inšpektorja, z upoštevanjem že pridobljenih dejstev in dokazov v obravnavani upravni zadevi, ugotovi, ali obstajajo taka dejstva in dokazi, ki bi utegnili vplivati, da bi bila odločitev upravnega organa v nadaljevanju tega postopka drugačna, kot je bilo to odločeno z odločbo št. U06103-4196/2017-8. 32. Ob upoštevanju določbe drugega odstavka 234. člena ZUP gre torej za položaj, ko organ ob odločitvi, da se izvede ugotovitveni postopek, še ne ve, kako bo dopolnjen ugotovitveni postopek vplival na odločitev, ki se izpodbija s pritožbo. V obravnavani zadevi je inšpekcijski organ odločitev o dopolnitvi postopka in posledično izdaji nadomestne odločbe oprl na drugi odstavek 243. člena ZUP, kar pomeni, da je bil pritožnik s pritožbo uspešen do te mere, da je prvostopenjski organ sprejel odločitev o dopolnitvi ugotovitvenega postopka. Sodišče poudarja, da se nadomestna odločba ob upoštevanju določbe 243. člena ZUP izda samo v primeru, ko dopolnjeni ugotovitveni postopek vpliva na že sprejeto odločitev. Če na tako odločitev ne vpliva, potem za izdajo nadomestne odločbe pogoji niso izpolnjeni, ampak je ob upoštevanju določbe tretjega odstavka 243. člena ZUP treba (po ugotovitvi, da po izvedene dopolnilnem postopku ne more biti do spremembe odločbe), pritožbo posredovati organu druge stopnje (246. člen ZUP).

33. V obravnavani zadevi sodišče ugotavlja, da je prvostopenjski upravni organ s prvotno odločbo z dne 18. 1. 2018 tožeči stranki prepovedal promet z živilom Smokve, AAA, 250 g, Poreklo: Turčija, Pakira: A. d.o.o., Uporabno najmanj do: 30. 11. 2018. Iz vsebine izreka prvotne odločbe izhaja med drugim tudi podatek, da navedeno živilo ne izpolnjuje predpisanih zahtev in da se proizvodni procesi in distribucija obravnavanega živila z rokom uporabnosti 30. 11. 2018, lotom 48408001, podatkom o količini, skladno z Uredbo 178/2002 šteje za ne varno živilo. Primerjava z izrekom izpodbijane odločbe z dne 8. 3. 2018 tako pokaže, da je ponovno izrečena prepoved prometa z navedenim živilom z rokom uporabnosti najmanj do 30. 11. 2018, dopolnjena s podatkom kdaj in v kakšni količini je bilo živilo pakirano (4. 12. 2017 v skupni količini 318 kosov ter 5. 12. 2017 v skupni količini 242 kosov). To pa pomeni, ob upoštevanju vsebine pritožbe z dne 27. 3. 2018, da gre pri izpodbijani odločbi v navedenem delu za odločitev, ki dejansko ne pomeni nadomestnega odločanja na podlagi 243. člena ZUP. Res, da izrek izpodbijane odločbe v 2. točki natančno – z datumom in količino pakiranja spornega živila dopolnjuje (precizira) odločitev o prepovedi prometa, vendar določba 243. člena ZUP ni namenjena odpravi tehničnih pomanjkljivosti izreka odločbe, ampak je namenjena drugačni odločitvi o pravici ali obveznosti stranke. Če je uspeh dopolnjenega ugotovitvenega postopka negativen in ne vpliva na že sprejeto odločitev v upravni zadevi, pa pogoji za izdajo nadomestne odločbe niti niso izpolnjeni. Ne glede na zgoraj navedeno, je v predmetni zadevi odločilno nekaj drugega.

34. Določba 58. člena (promet s kmetijskimi pridelki in živili) Zkme-1 določa, da so lahko kmetijski pridelki in živila v prometu po tem zakonu le, če so skladni s predpisanimi zahtevami in označeni na predpisani način (prvi odstavek). V ta namen lahko inšpektor za hrano ali uradni veterinar pri opravljanju inšpekcijskega nadzora, poleg ukrepov, ki jih ima po splošnih predpisih, ki urejajo inšpekcijo, med drugim prepove promet z živili, ki niso skladna s predpisanimi zahtevami kakovosti ali deklariranimi lastnostmi (prva alineja drugega odstavka 175. člena ZKme-1). Na podlagi navedene pravne podlage, ob upoštevanju določbe 62. člena 172. člena istega zakona, sodišče ugotavlja, da pristojnost za ukrepanje in pooblastilo za izrek ukrepa prepovedi prometa z živilom v primeru ugotovljenih nepravilnosti med strankama načeloma nista sporna. Določbe ZKme-1 ne vsebujejo posebnih postopkovnih pravil, ki bi se nanašala na izvedbo inšpekcijskega postopka, zato se v teh zadevah uporabljajo pravila Zakona o inšpekcijskem nadzoru (v nadelavanju ZIN) in subsidiarno pravila ZUP.

35. Ob upoštevanju določb ZIN sodišče ugotavlja, da posebnih postopkovnih določb za vodenje postopka, ki bi vplivale na posebnosti spornega postopka, ZIN nima, zato se v tem postopku uporabljajo postopkovna pravila ZUP ter varstvo postopkovih pravic po pravu EU. Sodišče pripominja, da se v zadevah kot je obravnavana postopek inšpekcijskega nadzora (lahko) začne z vzorčenjem. ZIN v določbi 28. člena določam le način ustavitve postopka, če je ugotovljeno, da zavezanec ni storil kršitve zakona ali drugega predpisa, tako, da se odločitev o tem navede v spremni dopis, ko je zavezancu poslan izvid analize.

36. Tudi določba (lex specialis) 96. člena ZKme-1 (vzorčenje) določa, da lahko za potrebe uradnega inšpekcijskega nadzora odvzame inšpektor vzorec (prvi odstavek). Če stranka zahteva odvzem vzorca v pritožbene namene, se ta odvzame hkrati z inšpekcijskim vzorcem. Vzorec za pritožbene namene je last nosilca dejavnosti in se hrani pri nosilcu dejavnosti, če ni predpisano drugače (drugi odstavek).

37. V obravnavani zadevi ni sporno, da je bil dne 6. 12. 2017 pri tožeči stranki odvzet vzorec suhih fig, iz katerega izhaja, da gre za živilo z rokom trajnosti 30. 11. 2018. Na zapisniku o odvzemu vzorca št. UO6103-4196/2017-1 ni zapisana številka lota, zapisan pa je podatek, da je bila ob vzorčenju na zalogi količina 243 kosov podatek o dobavitelju, B. GmbH, datum dobave 4. 12. 2017 in dobavljena količino 400 kg in številka spremljajočega dokumenta, dobavnica 395997 z dne 30. 11. 2017. Iz zapisnika izhaja tudi podatek, da gre za dejavnost proizvodnje in pakiranja in da je bilo pod številko vzorca 10638248 odvzetih 10 komadov primarnega vzorca po 250 g z neto sestavo vzorca 2500 g. Navedeno je bilo tudi, da je vzorec pakiran v papirnato vrečo, odvzet naključno iz razpoložljive količine. Iz zapisnika o odvzemu vzorca izhaja tudi, da je stranka bila seznanjena s pravico, da lahko zahteva vzorec za drugo mnenje, in podatek, da je bil vzorec na drugo mnenje na zahtevo stranke tudi odvzet, stranka pa je bila seznanjen tudi s pogoji za shranjevanje. Tudi vzorec za drugo mnenje je bil označen s št. 10638248. 38. Sodišče ugotavlja, da je zapisnik o odvzemu vzorca in v tej zvezi izvedena dejanja sicer šteti za dejanja v inšpekcijskem postopku, ne strinja pa se sodišče z navedbo tožene stranke, da odsotnost pripomb na podpisanem zapisniku o vzorčenju, tožeči stranki v nadaljevanju postopka ne dovoljuje oporekati velikosti odvzetega vzorca, ker bi to morala storiti že ob samem odvzemu vzorca. Po presoji sodišča je vzorčenje strokovno opravilo namenjeno odvzemu vzorca pod pogoji, ki jih mora uradna oseba poznati in upoštevati. Tako zapisnik o odvzemu vzorca in podpis uradne osebe in stranke dokazujeta le način poteka tega postopka in služi kot potrdilo o odvzemu vzorca. Te pogoje določa Uredba (ES) št. 401/2006, ki v splošnih določbah, v točki A.3.7 Pakiranje in prevoz vzorcev določa, da se vsak vzorec zapre v čisto inertno posodo, ki omogoča primerno zaščito pred onesnaženjem in poškodbami med prevozom in da se upoštevajo vsi previdnostni ukrepi, da se prepreči kakršnakoli sprememba v sestavi vzorca, ki bi lahko nastala med prevozom in skladiščenjem. Iz citirane Uredbe (ES) št. 401/2006, Priloga II, Merila za pripravo vzorcev in metode analize za uradni nadzor vsebnosti mikotoksinov v živilih, izrecno izhajajo opozorila, previdnostni ukrepi, ki se nanašajo tako na način priprave vzorca, kot način izvedbe analize.

39. Ob upoštevanju slednjega je po presoji sodišča dokazna ocena oziroma zavrnitev dveh ugovorov tožnika o nezadostni količini odvzetega vzorca in o nepravilnem skladiščenju, ki jih je tožnik podprl z rezultati super analize nemškega laboratorija D. ter analize dobavitelja B. GmbH, pomanjkljiva in neupravičeno enostranska in očitno neutemeljena, saj se je tožena stranka branila, da tožnik ni nič ugovarjal na inšpekcijski zapisnik. Takšne ugovore in dokaze namreč lahko stranka poda šele v nadaljevanju upravnega postopka.

40. V upravnem spisu se nahaja poročilo o izvedeni nalogi NLZOH z dne 10. 1. 2018, iz katerega izhaja preseganje predpisanih mejnih vrednosti aflatoksina B2 in vsote aflatoksinov B1, B2, G1 in G2 in nadaljnja ugotovitev, da glede na rezultate opravljenih kemijskih preiskav vzorec po določilih sedmega odstavka 14. člena Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta 28. 1. 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane, ni varen. V obravnavani zadevi ni sporno, da je bila tožeča stranka seznanjena z navedenim poročilom in nadalje tudi podatek, da je tožeča stranka inšpekcijskemu organu posredovala rezultat analize za sporni izdelek, ki ga je prejela s strani dobavitelja iz Nemčije (dokument C. GmbH Nemčija), iz katerega izhaja, da vzorec ustreza predpisanim standardom. Iz odgovora tožeče stranke z dne 11. 1. 2018 izhaja tudi, da se tožeča stranke ne strinja z rezultati analize in opozarja, da se je že zgodilo, da so bili rezultati analiz po izvedeni superanalizi drugačni od prvotnih ugotovitev.

41. Prav tako v nadaljevanju listine priloženega upravnega spisa izkazujejo, da je bil 12. 1. 2018 pri tožeči stranki z namenom ugotovitve varnosti živil oziroma hrane izveden izredni pregled, zaradi vzorčenja. Zapisnika predstavnik tožeče stranke ni želel podpisati, izrazil pa je dvom v točnost ugotovitev analize NLZOH z dne 10. 1. 2018, toliko bolj, ker razpolagajo z analizo dobavitelja z drugačnim rezultatom. Iz listine upravnega spisa (UO6103-4196/2017-14 z dne 15. 1. 2018) izhaja, da je tožeča stranka opozorila na nesorazmerne razlike v rezultatih analiz slovenskega in nemškega laboratorija in je predlagala, da se zapečaten vzorec bio fig iz sarže 484-08001 z rokom uporabe 30. 11. 2018 pošlje v dodatno analizo pooblaščenemu laboratoriju v Nemčijo in zaprosil za odobritev te odločitve. Z dopisa inšpektorata z dne 16. 1. 2018 izhaja povzetek določb Uredbe 882/2004 in tudi odgovor, da je odločitev za pridobitev drugega mnenja ob upoštevanju navedenih določil predpisov stvar poslovne odločitve tožeče stranke ter opozorilo, da se mora pri vzorčenju in analizi preostalega dela pošiljke upoštevati določila Uredbe 401/2006. Upravni organ je bil torej seznanjen z namero stranke, da pridobi analizo pooblaščenega laboratorija in temu ni kakor koli metodološko nasprotoval. Zato je tožnik imel legitimno pričakovanje, da bo organ tožnikove dokaze vključiti v dokazno oceno, pa jih ni.

42. Tožeča stranka toženi stranki poleg listine dobavitelja B. GmbH, o analizi izdelka z lotom št. 48408001 z dne 6. 11. 2017, izdelani s strani C. GmbH, iz katere izhaja, da analizirani izdelek ne vsebuje aflatoksinov oziroma ti ne dosegajo niti mejnih vrednosti, predložila tudi rezultate superanalize, ki jo je izvedla družba D. Institut GmbH (Test report 3680985). Slednja je bila izvedena na podlagi vzorca odvzetega 6. 12. 2017, namenjenega drugemu mnenju. Rezultati priložene superanalize družbe D. Institut GmbH izkazujejo neoporečnost analiziranega vzorca.

43. Ne glede na zakonsko predpisano možnost odvzema vzorca za drugo mnenje in kljub ugovorom, ki so se nanašali na sestavo in odvzem primarnega vzorca, je tožena stranka naročila dodatno analizo vzorca št. 10638248, ki je bil skladiščen na NLZOH. Iz dokumenta RIKILT _analysis report (Rikilt Sample number:_ RIK0498551), pooblaščenega laboratorija za izvedbo analize izhaja, da je analiza vzorca št. 10638248, Smokve, AAA, 250 g, ki je bil evidentiran pod referenčno oznako: 17/139609 pokazala vrednost 140,0 ug/kg za aflatoksin B1, ki presega predpisano mejno vrednost 6,0 ug/kg za aflatoksin B1 iz Uredbe 1881/2006. Tožena stranka je odločitev oprla zgolj na rezultate analize NLZOH z dne 10. 1. 2018 in RIKILT _analysis report_, ki sta izkazali neskladnost živila s predpisanimi zahtevami, in ni v dokazno oceno vključila nobenega od dveh laboratorijskih analiz, ki jih je pridobil tožnik, pri čemer tožena stranka ni oporekala metodološki verodostojnosti ali kvalificiranosti obeh institucij, ki sta opravili analizo vzorcev za tožnika.

44. Sodišče tako pritrjuje tožeči stranki, ki obema organoma očita kršitev pravil postopka v zvezi s pravico stranke do izjave oziroma, da se brani, ki je splošno načelo prava EU,1 kar se povezuje z določbami ZUP o tem, da mora stranka imeti pravico, da se izreče o vseh okoliščinah in dejstvih ter ponujanih dokazih, ki so bila navedena v ugotovitvenem postopku in da sodeluje pri izvedbi dokazov preden organ izda odločbo (1., 2. in 3. točka tretjega odstavka in četrti odstavek 146. člena ZUP).

45. Stališče sodišča temelji na nesporni ugotovitvi, da tožeča stranka že od seznanitve z rezultati analize le tem oporeka in ugovore utemeljuje s priloženimi rezultati analiz pristojnih laboratorijev. Prvostopenjski organ se do teh analiz ni opredelil ne med postopkom in ne v izpodbijani odločbi, zgolj sklicevanje na spoštovanje določb Uredbe (ES) št. 401/2006, pa ob predloženih dokazih ne zadošča. Poleg že navedenih določil sta bistveni določbi členov 14(6) in 6(2) Uredbe 178/2002, zaradi katerih tožena stranka ni imela podlage, da ne bi upoštevala dokazov, ki jih je predložil tožnik, saj tožnikovim predlogom za dokazovanje ni oporekala neodvisnosti, objektivnosti in preglednosti. Do teh dokazov bi se torej prvostopenjski organ moral opredeliti, saj mu to narekuje neposredna uporaba Uredbe 178/2002 v povezavi s pravico do izjave in obrambe kot splošnim načelom prava EU v povezavi z že citiranimi določbami ZUP. Določilo 214. člena določa obvezno vsebino obrazložitve in med te obvezne sestavine sodijo tudi razlogi, odločilni za presojo posameznih dokazov. To velja po presoji sodišča toliko bolj, ker ima stranka v skladu z določbo 96. člena ZKme-1 pravico zahtevati odvzem vzorca ravno za namen priprave drugega mnenja. Po prvem odstavku 164. člena ZUP se dejstva, na podlagi katerih se izda odločba, ugotovijo z dokazi, po drugem odstavku istega člena pa se kot dokaz uporabi vse, kar je primerno za ugotavljanje stanja stvari in kar ustreza posameznemu primeru, zlasti pa listine, priče, izjave strank, izvedence in oglede. Glede na navedeno bi se moral prvostopni organ opredeliti do dokazov, ki jih je tožnik predložil, ter izvesti dokazno oceno (10. člen ZUP). Sodišče tako ugotavlja tudi, da je izpodbijana odločba pomanjkljivo obrazložena, te pomanjkljivosti pa tudi ni odpravil drugostopni organ, zaradi česar je že iz tega razloga treba tožbi ugoditi in odločbo odpraviti.

46. Sodišče je glede na navedeno tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 in zadevo v smislu tretjega in četrtega odstavka istega člena vrnilo prvostopnemu organu v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo moral organ, sledeč stališčem sodišča, ki se tičejo postopka, odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti postopka in o zadevi ponovno odločiti.

K II. točki izreka:

47. Ker je tožeča stranka s tožbo uspela, je bilo treba odločiti tudi o njeni zahtevi za povrnitev stroškov. Priglašene stroške za tožbo ji je sodišče priznalo upoštevaje tretji odstavek 25. člena ZUS-1. Stroške za tožbo je odmerilo v skladu s Pravilnikom o povračilu stroškov tožniku v upravnem sporu v pavšalnem znesku v višini 385.00 EUR, povečano za 22 % DDV, torej skupaj 469,70 EUR. Tožena stranka jih je tožeči stranki povrniti v 15 dneh od vročitve te sodbe, po tem roku pa z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi do plačila. Plačana sodna taksa pa bo skladno z določbo točke C. opombe 6.1. Taksne tarife Zakona o sodnih taksah (ZST-1) vrnjena tožeči stranki po uradni dolžnosti.

1 Glej na primer: C-249/13, Boudjlida, odst. 34, 36-37, 39, 43, 55-56.