Jedro

V predmetni zadevi, ko je sodišče prve stopnje izdalo sklep po 437. členu po tem, ko je odredilo vročanje obtožnega predloga, izdalo sodbo o kaznovalnem nalogu in po razveljavitvi le - te razpisalo več narokov glavne obravnave in le - to deloma tudi opravilo, je tako zagrešilo relativno bistveno kršitev določb kazenskega postopka po drugem odstavku 371. člena ZKP. Med glavno obravnavo je nepravilno uporabilo določbo 437. člena ZKP. Omenjena kršitev določb kazenskega postopka je namreč vplivala na pravilnost in zakonitost sprejete odločitve. Pritožnica ima namreč prav tudi, ko navaja, da je kaznivo dejanje grožnje v obtožnem predlogu konkretizirano v zadostni meri.

Izrek

Pritožbi okrožne državne tožilke se ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče na podlagi prvega odstavka 437. člena Zakon o kazenskem postopku (ZKP) v zvezi s 1. točko prvega odstavka 277. člena ZKP zavrglo obtožni predlog zoper obdolženega A. A., s katerim mu je bilo očitano kaznivo dejanje grožnje po prvem odstavku 135. člena Kazenskega zakonika (KZ-1). Ob tem je odločilo, da stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatki obdolženca, na podlagi prvega odstavka 96. člena ZKP, bremenijo proračun. V obrazložitvi je kot razlog za zavrženje obtožnega predloga navedlo nezadostno konkretizacijo zakonskega znaka "resne grožnje".

2.Zoper navedeno odločitev se pritožuje okrožna državna tožilka zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka iz 1. točke prvega odstavka 370. člena ZKP in zaradi kršitve kazenskega zakona po prvem odstavku 372. člena ZKP. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v vnovično odločanje, glede na to, da je razpravljajoča sodnica že zavzela stališče, predlaga sojenje pred drugim sodnikom.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Okrožna državna tožilka v okviru pritožbenega razloga bistvene kršitve določb kazenskega postopka po prvi točki prvega odstavka 370. člena ZKP vsebinsko smiselno uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka po drugem odstavku 371. člena ZKP, torej bistveno kršitev določb kazenskega postopka med pripravo glavne obravnave ali med glavno obravnavo, ki je vplivala ali mogla vplivati na zakonitost in pravilnost sprejete odločitve. Navaja, da je v zadevi že bil vročen obtožni predlog in je bila že razpisana glavna obravnava in sodišče zgolj zaradi predodelitve zadeve drugemu sodniku, pred katerim bi se glavna obravnava morala začeti znova, ne bi smelo vnovič preizkušati obtožnega predloga in sprejeti odločitve na podlagi 435 - 437. člena ZKP. Ima prav.

5.Pritožbeni pregled zadeve pokaže, da je bil v predmetni zadevi obtožni predlog vložen 14. 4. 2020 na Okrajno sodišče v .... Tožilstvo je hkrati z obtožnim predlogom predlagalo izdajo sodbe o kaznovalnem nalogu. Sodnik, ki mu je bila zadeva dodeljena, je bil izločen iz sojenja na podlagi 40. člena ZKP v zvezi s 6. točko prvega odstavka 39. člena ZKP, po predlogu naslednje zakonite sodnice, ki ji je bila zadeva dodeljena, pa je Višje sodišče v ... dne 13. 7. 2020 za postopek določilo Okrajno sodišče ..., ki je spis prejelo 17. 8. 2020 in ga kot zakoniti sodnici dodelilo sodnici, ki je izdala sedaj izpodbijani sklep. Omenjena sodnica je dne 31. 8. 2020 ugodila predlogu tožilstva in izdala sodbo o kaznovalnem nalogu, s katero je spoznala obdolženca za krivega očitanega mu kaznivega dejanja grožnje po prvem odstavku 135. člena KZ-1 ter mu izrekla pogojno obsodbo z določeno kaznijo tri mesece zapora in preizkusno dobo enega leta. Ob izdaji sodbe o kaznovalnem nalogu je odredila tudi vročitev drugopisa obtožnega predloga in predloga za izdajo sodbe o kaznovalnem nalogu (torej je sodnica ocenila, da je obtožni predlog formalno in materialnopravno popoln in sposoben za vsebinsko obravnavo). Po obdolženčevem ugovoru je ista sodnica izdala sklep o razveljavitvi sodbe o kaznovalnem nalogu, v katerem je pojasnila, da se bo postopek nadaljeval z glavno obravnavo, nato je bila zadeva dodeljena drugi sodnici, ki je razpisala večje število narokov glavne obravnave. Na enem izmed njih, dne 5. 1. 2023, je tožilstvo predstavilo obtožni predlog. Naroki so bili sicer praviloma preloženi zaradi ravnanj obdolženega, ki so bila usmerjena v izmikanje sojenju. Dne 17. 4. 2024 je bila zadeva vnovič dodeljena predhodni sodnici, torej sodnici, ki je dne 31. 8. 2020 že izdala sodbo o kaznovalnem nalogu in odredila vročitev obtožnega predloga obdolžencu. Ta sodnica je nato dne 1. 10. 2024 tudi sprejela sedaj izpodbijano odločitev.

6.Odločanje po 437. členu ZKP v zvezi s 277. členom ZKP je omejeno na fazo predhodnega preizkusa obtožnega predloga. Ko se enkrat odredi vročitev obtožnega predloga, uporaba določb 437. člena ZKP ni več dopustna, čeprav bi sodnica ob vročanju obtožnega predloga (in hkrati celo sodbe o kaznovalnem nalogu) spregledala obstoj katerega izmed razlogov za zavrženje obtožnega predloga. V predmetni zadevi, ko je sodišče prve stopnje izdalo sklep po 437. členu po tem, ko je odredilo vročanje obtožnega predloga, izdalo sodbo o kaznovalnem nalogu in po razveljavitvi le - te razpisalo več narokov glavne obravnave in le - to deloma tudi opravilo, je tako zagrešilo relativno bistveno kršitev določb kazenskega postopka po drugem odstavku 371. člena ZKP. Med glavno obravnavo je nepravilno uporabilo določbo 437. člena ZKP. Omenjena kršitev določb kazenskega postopka je namreč vplivala na pravilnost in zakonitost sprejete odločitve. Pritožnica ima namreč prav tudi, ko navaja, da je kaznivo dejanje grožnje v obtožnem predlogu konkretizirano v zadostni meri.

7.V obtožnem predlogu, modificiranem dne 19. 5. 2023 (kar je prvostopenjsko sodišče v izreku izpodbijanega sklepa očitno spregledalo) se je obdolženemu očitalo, da je B. B. zato, da bi jo ustrahoval in vznemiril, resno zagrozil, da bo napadel njeno življenje in telo, s tem, da ji je 2. 9. 2019 med 09.00 in 09.12 uri v razpravni dvorani Okrajnega sodišča v ..., ... cesta ..., ..., kjer je kot tožilka zastopala obtožbo zoper njega, zagrozil, da se ga naj pazi in da se naj čuva moške bistriške drhali, s čimer je pri njej, ki je to doživela kot resno grožnjo zoper njeno življenje in telo, saj ji je že predhodno dne 23. 10. 2018 zagrozil, da ga naj pusti pri miru, da ji ne bo žal, da se je rodila, vzbudil občutek prestrašenosti in ogroženosti. Takšen opis konkretnega historičnega dogodka vsebuje vse zakonske znake kaznivega dejanja grožnje po prvem odstavku 135. člena KZ-1. Navedeno pomeni, da je tudi zakonski znak "resno zagrozil" zadostno in jasno konkretiziran (in to tudi brez okoliščin izven tega opisa dejanja, ki jih omenja pritožnica ob povzemanju predloga za pregon oškodovanke ter jih ni mogoče upoštevati pri presoji zakonskih znakov). Grožnje: "da se ga naj pazi in da naj se čuva moške bistriške drhali" namreč glede na pomen izrečenih besed, v tem kontekstu tudi besede "drhali1 " jasno in nedvoumno kažejo na grožnjo z napadom na življenje in telo oškodovanke.

8.Ugotovljena tako imenovana relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP je tako vplivala na pravilnost in zakonitost sprejete odločitve, kar narekuje razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (tretji odstavek 402. člena ZKP).

9.V nadaljnjem postopku, ki se bo kljub predlogu tožilke opravil pred isto sodnico, bo sodišče ob ažurnem vodenju postopka in doslednem upoštevanju pravil procesnega vodstva, ki v primeru ugotovljenega izmikanja kazenskemu postopku s strani obdolženca narekujejo dosledno uporabo ukrepov za zagotovitev njegove navzočnosti, obtožni predlog vsebinsko obravnavalo na glavni obravnavi, kot je pravilno napovedalo že v sklepu o razveljavitvi sodbe o kaznovalnem nalogu in sprejelo (praviloma) meritorno odločitev. Pritožbeno sodišče ob tem pojasnjuje, da zadeve ni vrnilo v sojenje drugemu sodniku prve stopnje, saj sprejete, vsebinsko povsem različne odločitve sedanje zakonite sodnice ne kažejo na njeno že zavzeto dokončno stališče o vsebini obtožbe v predmetni zadevi.

-------------------------------

1Po slovarju SKJ: neurejena množica ljudi, navadno nasilnih in skupina nasilnih ljudi.

Zveza:

Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 371, 371/2, 437 Kazenski zakonik (2008) - KZ-1 - člen 135, 135/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.