Jedro

Pripoznava je enostransko procesno dejanje, s katerim se tožena stranka strinja, da je tožbeni zahtevek utemeljen. Če tožena stranka do konca glavne obravnave pripozna tožbeni zahtevek, sodišče brez nadaljnjega obravnavanja izda sodbo, s katero tožbenemu zahtevku ugodi, razen če spozna, da gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati.

Materialnopravna podlaga presoje, ali je podan pritožbeni razlog zmote, so določbe 45. do 50. člena OZ. V skladu z ustaljeno sodno prakso mora biti zmota nezakrivljena oziroma opravičljiva, pravna zmota je neupoštevna, prav tako zmota v predstavi (oziroma v motivu), neupoštevna je tudi nebistvena zmota.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zaradi delnega umika tožbe razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 4523/2013 z dne 15. 1. 2013 za zakonske zamudne obresti od zneska 4.116,70 EUR za čas od 20. 7. 2012 do 26. 2. 2015 in v tem delu omenjeni sklep razveljavilo in postopek ustavilo (I. točka izreka), isti sklep o izvršbi pa v prvem odstavku izreka ohranilo v veljavi za plačilo 4.116,70 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 2. 2015 do plačila, 810,48 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 2. 2015 do plačila, 727,65 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27. 4. 2012 do plačila, 2.324,65 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2012 do plačila in za izvršilne stroške v znesku 46,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 2. 2013 dalje (II. točka izreka). Toženki je naložilo še povrnitev tožničinih nadaljnjih pravdnih stroškov (III. točka izreka).

2. Proti navedeni sodbi (sklep ni izpodbijan) se je pravočasno pritožila toženka in navedla, da tožbenega zahtevka ni nikdar pripoznala, če pa bi sodišče štelo, da ga je pripoznala, ga je pripoznala v zmoti. Pravdni stranki sta se namreč dogovarjali glede plačila dolgovanega zneska na obroke, kar izhaja iz dopisa z dne 27. 1. 2015. Toženka je bila prepričana, da je soglašala prav s takim dogovorom in da njena pripoznava pomeni, da pripoznava tožbeni zahtevek takšen, kot je bilo dogovorjeno s tožnico. Ni želela priznati tožbenega zahtevka, pač pa je bila prepričana, da se je s tožnico dogovorila o obročnem plačilu celotnega dolgovanega zneska.

3. Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pripoznava je enostransko procesno dejanje, s katerim se tožena stranka strinja, da je tožbeni zahtevek utemeljen. Če tožena stranka do konca glavne obravnave pripozna tožbeni zahtevek, sodišče brez nadaljnjega obravnavanja izda sodbo, s katero tožbenemu zahtevku ugodi, razen če spozna, da gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (316. člen ZPP). Takšno sodbo je mogoče izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ali zaradi tega, ker je bila izjava o pripoznavi dana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijače (tretji odstavek 338. člena ZPP).

6. Pritožnica neutemeljeno trdi, da v tej zadevi tožbenega zahtevka ni nikdar pripoznala. Iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 5.3.2015 je razvidna njena povsem jasna in nedvoumna izjava o pripoznavi tožbenega zahtevka Toženka je še pred samo pripoznavo izjavila, da „vse terjatve v resnici obstojijo, da so zneski iz naslova posameznih terjatev izračunani pravilno in da je pravilen tudi tek zakonskih zamudnih obresti in posledično pripoznala tožbeni zahtevek (v delu, v katerem ni bil umaknjen) v celoti in sicer v znesku 7.169,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih glavnic, ki so natančno povzete v izreku sodbe (glej točka 1 obrazložitve te sodbe). Po opozorilu na določbo drugega odstavka 358. člena ZPP je toženka izrecno izjavila, „da vzame opozorilo na znanje, da ga razume in se z njim strinja ter da vztraja pri pripoznavi tožbenega zahtevka“. Toženka ne trdi, da take izjave ni dala oziroma, da bi bil zapisnik nepravilno sestavljen.

7. Neutemeljena je tudi nadaljnja pritožbena trditev, da (če že) je tožbeni zahtevek pripoznala v zmoti. Materialnopravna podlaga presoje, ali je podan pritožbeni razlog zmote, so določbe 45. do 50. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). V skladu z ustaljeno sodno prakso mora biti zmota nezakrivljena oziroma opravičljiva, pravna zmota je neupoštevna, prav tako zmota v predstavi (oziroma v motivu), neupoštevna je tudi nebistvena zmota.(1)

8. Toženkina izjava o pripoznavi tožbenega zahtevka je tako jasna in nedvoumna, da je zmota v vsebini izjave izključena. Tudi za zmoto v predstavi, kaj je pripoznala, v obravnavani zadevi ne gre. Povsem neprepričljive so namreč pritožbene trditve, da toženka ni želela „priznati“ tožbenega zahtevka in da je bila prepričana da njena pripoznava pomeni, da pripoznava takšen tožbeni zahtevek, kot je bil dogovorjen s tožnico in je razviden iz dopisa tožnice z dne 27.1.2015, kjer je bilo dogovorjeno obročno poplačilo terjatve.(2) Glede na vsebino tožničine izjave o pripoznavi zahtevka, kjer so natančno navedeni posamezni dolgovani zneski s točno določeno zapadlostjo, se tožnica tudi na zmoto v izjavi ne more sklicevati, nenazadnje pa toženkina zmota (v nobenem primeru) ni opravičljiva.

9. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo toženke zavrnilo in izpodbijano sodbo na podlagi pripoznave potrdilo (353. člen ZPP).

Op. št. (1): J. Zobec, Pravdni postopek: Zakon s komentarjem, 3. knjiga, stran 246-247. Op. št. (2): Toženka naj bi z marcem 2015 začela plačevati 300 EUR mesečno, za januar in februar pa po 100 EUR; za februar prilaga tudi potrdilo o plačilu.