Jedro

Ker je tožena stranka zavrnila račun za vrnitev že izplačanih sredstev, izstavljen na podlagi ugotovitev nadzora izvajanja storitev zdravstvene nege v ambulanti Doma upokojencev ..., ki ga izvaja tožena stranka po pogodbi, sklenjeni s tožečo stranko, gre po presoji vrhovnega sodišča v obravnavanem primeru za premoženjskopravni spor med dvema pravnima osebama.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno Okrožno sodišče v Celju.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Žalcu je s sklepom z dne 6.2.2006, odločilo o izvršilnem predlogu tožeče stranke na podlagi verodostojne listine, in sicer z rubežem denarnih sredstev na transakcijskem računu tožene stranke. Zoper ta sklep je tožena stranka pravočasno ugovarjala in je zato Okrajno sodišče v Žalcu s sklepom z dne 31.3.2006, razveljavilo navedeni sklep o izvršbi in odločilo, da bo o zahtevku in stroških odločalo Okrožno sodišče v Celju. Okrožno sodišče v Celju je s sklepom z dne 24.10.2006, sklenilo, da ni stvarno pristojno za reševanje tega spora in da bo po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopljena Upravnemu sodišču RS, Oddelku v Celju. Svojo odločitev je utemeljilo s tem, da je predmet spora končni zapis o nadzoru nad izvrševanjem programa zdravstvenih storitev po pogodbi, ki sta jo sklenili pravdni stranki. Zoper končni zapis je možno zahtevati sodno varstvo, saj je po presoji tega sodišča tak končni zapis dokončni posamični akt, ki ga je izdala tožeča stranka kot nosilec javnega pooblastila in da je zato o takšni tožbi stvarno pristojno za odločanje upravno sodišče. Pritožbo tožeče stranke zoper navedeni sklep Okrožnega sodišča v Celju je Višje sodišče v Celju s sklepom z dne 18.1.2007, zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Višje sodišče je svojo odločitev utemeljilo s tem, da je končni zapis tožene stranke po opravljenem nadzoru, ki je bil podlaga verodostojni listini, na podlagi katere je tožeča stranka vložila predlog za izvršbo, dokončni posamični akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu pred upravnim sodiščem. Dodalo je še, da tudi Okrajno sodišče v Žalcu ni bilo pristojno za izdajo sklepa o izvršbi, saj gre za izvršbo, ki se opravi po Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP).

Upravno sodišče Republike Slovenije, Oddelek v Celju, v svojem predlogu za rešitev spora o pristojnosti navaja, da je bila dosedanja sodna praksa Vrhovnega sodišča RS v enakovrstnih sporih neenotna. Tako je v sklepu, št. I Up 679/2003 z dne 18.5.2006, vrhovno sodišče navedlo, da je končni zapis tožene stranke dokončni posamični akt in da je zato tak končni zapis možno izpodbijati v upravnem sporu. V najnovejši sodni praksi vrhovnega sodišča (št. X Ips 322/2008 z dne 24.7.2008) pa je vrhovno sodišče zapisalo, da končni zapis ni upravni akt, ker z njim ni bilo odločeno o pravicah, obveznostih oziroma pravnih koristih tožnice, niti drug akt, ki bi ga bilo mogoče na podlagi določb Zakona o upravnem sporu izpodbijati v upravnem sporu. Upravno sodišče pa je še dodalo, da v spornem primeru niti ni sporen končni zapis tožeče stranke, ki bi se morebiti lahko obravnaval kot upravni akt. Kot je razvidno iz spisovnih listin je bil sporen račun izdan na podlagi rednega nadzora nad uresničevanjem pogodb med tožečo in toženo stranko in da je v nadaljevanju postopka šlo za zavrnitev izstavljenega računa, čemur je sledila navedena izvršilna zadeva Okrajnega sodišča v Žalcu. To pomeni, da je za obravnavanje zadeve stvarno pristojno Okrožno sodišče v Celju – oddelek za gospodarsko sodstvo.

Po presoji Vrhovnega sodišča RS je za odločanje o tej zadevi pristojno Okrožno sodišče v Celju.

Sodišče odloča v upravnem sporu skladno z določbo 2. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07–sklep US) o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožeče stranke. Upravni akt po tem zakonu pa je upravna odločba ali drug javnopravni enostranski oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe na področju upravnega prava. Skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ZUS-1 sodišče odloča tudi o zakonitosti posamičnih aktov ali dejanj, s katerimi organi posegajo v človekove pravice posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo.

V obravnavanem primeru ne gre za spor o zakonitosti končnega zapisa nadzorne komisije Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kot sta to zmotno presodili Okrožno sodišče v Celju in Višje sodišče v Celju, temveč za izvršbo po računu tožeče stranke, izdanemu toženi stranki. Iz sodnih spisov izhaja, da je tožeča stranka opravila skladno z določbami 76. in 83. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej) in 77. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) nadzor nad izpolnjevanjem pogodbe o izvajanju programa zdravstvenih storitev za pogodbeno leto 2005, ki jo je sklenila s toženo stranko. Zoper zapisnik o ugotovitvah nadzora tožena stranka ni ugovarjala in je zato tožeča stranka izdala toženi stranki na podlagi ugotovitev nadzora račun z dne 7.12.2005, tožena stranka pa je račun zavrnila in zahtevanega zneska ni hotela poravnati.

Vrhovno sodišče RS je že v več svojih odločitvah (npr.: I Up 870/2000, I Up 972/2004, VII R 9/2005, VII R 36/2005, I Up 303/2005, I Up 821/2005, I Up 663/2005, I Up 246/2008 in I Up 382/2008) navedlo, da končni zapis nadzorne komisije Zavoda za zdravstveno zavarovanje Republike Slovenije (oziroma zapisnik o opravljenem nadzoru, zoper katerega ni bilo ugovora, kot v obravnavanem primeru) ni dokončni posamični akt zavoda z javnim pooblastilom. Pač pa je inšpektor tožeče stranke z zapisnikom ugotovil nepravilnosti izvajanja pogodbenih obveznosti pri izvajalcu zdravstvenih storitev in je zato tak zapisnik (oziroma končni zapis, če bi nadzorovana pravna oseba neuspešno ugovarjala zoper inšpektorjev zapisnik) lahko le podlaga za morebitno uveljavljanje pogodbenih pravic in obveznosti iz sklenjene pogodbe o financiranju zdravstvenih storitev. Ker je tožena stranka zavrnila račun za vrnitev že izplačanih sredstev, izstavljen na podlagi ugotovitev nadzora izvajanja storitev zdravstvene nege v ambulanti Doma upokojencev ..., ki ga izvaja tožena stranka po pogodbi, sklenjeni s tožečo stranko, gre po presoji vrhovnega sodišča v obravnavanem primeru za premoženjskopravni spor med dvema pravnima osebama, ki sta statusno opredeljena kot javna zavoda (1. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Zato je za rešitev obravnavane zadeve stvarno pristojno Okrožno sodišče v Celju (7. točka 2. odstavka 32. člena v zvezi s 1. točko 1. odstavka 481. člena ZPP).

Zaradi navedenega je Vrhovno sodišče RS na podlagi določbe 3. odstavka 12. člena ZUS-1 odločilo o pristojnostnem sporu tako, da je za odločitev v obravnavanem sporu določilo kot stvarno pristojno sodišče Okrožno sodišče v Celju.