Jedro

Če je prijavitelj že lastnik kmetije, se kot prvi prevzem upošteva le prevzem kmetije, ki je po obsegu kmetijskih zemljišč v uporabi večja od kmetije, ki jo je imel prijavitelj v lasti od sedaj. Pri tem pa mora tudi ta nova kmetija izpolnjevati pogoje glede tega, kaj šteje kot kmetija, to je kmetija z vsemi pripadajočimi zemljišči, vključno z gospodarskimi poslopji in stroji, ki so namenjeni opravljanju kmetijske in gozdarske dejavnosti.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja zavrnila tožnikovo vlogo za dodelitev nepovratnih sredstev programa razvoja podeželja sofinanciranega iz evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, ukrep Pomoč mladim prevzemnikom kmetij. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik dne 23. 8. 2011 vložil vlogo za dodelitev nepovratnih sredstev za sofinanciranje iz Ukrepa pomoč mladim prevzemnikom kmetij, ki so bila razpisana z javnim razpisom. Prvostopni organ je ugotovil, da tožnik ne izpolnjuje pogoja, da mora biti prevzem kmetije izveden največ 16 mesecev pred dnem oddaje vloge na javni razpis in se kot prvi prevzem kmetije šteje vpis v zemljiško knjigo. Za prevzem kmetije v smislu javnega razpisa se šteje prevzem kmetije z vsemi pripadajočimi kmetijskimi in gozdnimi zemljišči vključno z gospodarskimi poslopji in stroji, ki so namenjeni opravljanju kmetijske in gozdarske dejavnosti in se nahajajo na območju Republike Slovenije, ki so v lasti ali solasti prenosnika in njegovega zakonca ali zunajzakonskega partnerja. Iz podatkov zemljiške knjige in geodetske uprave RS je prvostopni organ ugotovil, da je prevzem kmetije v celoti izveden na dan 29. 12. 2009. Prenosnik kmetije je A., oče prevzemnika kmetije. Dne 29. 6. 2011 je tožnik prevzel samo parcelo k.o. ... št. 993/0 od svoje mame B.. B. je dne 20. 6. 2011 z darilno pogodbo prejela v last navedeno parcelo in jo dne 29. 6. 2011 podarila svojemu sinu tožniku. Za to parcelo je bilo ugotovljeno, da ob prevzemu kmetije na dan 29. 12. 2009 ni bila v lasti prevzete kmetije. Navedena dejstva je v telefonskem razgovoru potrdil tudi tožnik. Na osnovi tega prvostopni organ zaključuje, da je bila kmetija v celoti prevzeta na dan 29. 12. 2012 in zaradi dodatnega prevzema parcele št. 993/0 dne 29. 6. 2011, ki do prevzema ni predstavljala dela kmetije in s katero ob prenosu kmetije prenosniki niso razpolagali, ni mogoče šteti, da je bil prevzem kmetije opravljen znotraj obdobja 16 mesecev pred vložitvijo vloge. Na osnovi tega je prvostopni organ tožnikovo vlogo zavrnil. Tožnik se je zoper to odločbo pritožil, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje pa je z odločbo št. 33114/47/2012/3 z dne 6. 9. 2012 njegovo pritožbo zavrnilo. Tudi drugostopni organ ugotavlja, da je bil prevzem kmetije v celoti izveden na dan 29. 12. 2009. Prenosnik kmetije je bil oče tožnika A. Tožnik je dne 29. 6. 2011 prevzel samo parcelo 993/0 k.o. ... od svoje mame B., ta pa jo je prejela v last z darilno pogodbo z dne 20. 6. 2011 in jo dne 29. 6. 2011 podarila tožniku. Ta parcela torej dne 29. 12. 2009 ni bila v lasti prevzete kmetije. Drugostopni organ tako ugotavlja, da je bila dne 29. 12. 2009 prevzeta celotna kmetija in sicer vse nepremičnine, ki so bile v lasti A., parc. št. 993/0 k.o. ... pa na ta dan ni bila del kmetije. Uredba in Javni razpis določata, da mora biti prevzem kmetije izveden največ 16 mesecev pred dnem oddaje vloge na javni razpis, kot prvi prevzem pa se šteje vpis v zemljiško knjigo. Kot prvi prevzem se upošteva tudi prevzem kmetije, ki je po obsegu kmetijskih zemljišč v uporabi večja od kmetije, ki jo je do sedaj imel v lasti vlagatelj, in za njo iz naslova Ukrepa pomoč mladim prevzemnikom kmetije še ni prejel sredstev. Na osnovi zgoraj navedenega tudi drugostopni organ zaključuje, da je bil prevzem kmetije izveden več kot 16 mesecev pred dnem oddaje vloge na javni razpis, zato je odločitev, da se tožnikova vloga zavrne, pravilna.

Tožnik je vložil tožbo v tem upravnem sporu zaradi kršitve pravil postopka, nepravilne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. Zatrjuje, da ni določen presečni datum, na podlagi katerega bi se po podatkih iz zemljiške knjige ugotavljalo lastništvo in obseg kmetijskih zemljišč, s katerimi upravlja kmetija oziroma so v lasti prenosnika kmetije. Zatrjuje, da je bila tudi nepremičnina s parc. št. 933 k.o. ... nas v času objavljenega javnega razpisa in ob predaji vpisana na kmetijskem gospodarstvu s KMG MID št. ... in sicer pod GERK-om št. …. To nepremičnino je prevzel šele 29. 6. 2011, ko mu jo je podarila mama, in s tem je prevzel vsa kmetijska in gozdna zemljišča vključno z gospodarskimi poslopji in stroji, ki so namenjeni opravljanju kmetijske in gozdarske dejavnosti in so v lasti ali solasti prenosnika in njegovega zakonca. Glede na to se ne strinja z ugotovitvijo, da je zamudil 16 mesečni rok za prijavo na javni razpis. Zatrjuje, da so bila kršena določila Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ker prvostopni organ ni popolnoma in v celoti ugotovil dejanskega stanja, prav tako ni bil pozvan na zaslišanje, zato ni mogel razjasniti oziroma pojasniti vseh spornih okoliščin, ki so pomembne za izdajo zakonite in pravilne odločbe. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne v ponoven postopek. Priglaša tudi stroške tega upravnega spora.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri svoji odločbi iz razlogov, ki so v njej navedeni, in predlaga, da sodišče tožbo zavrne. Glede tožbenih navedb pa še navaja, da v tožbi zatrjevana okoliščina, da je bila nepremičnina št. 933 k.o. ... vas vpisana pri kmetijskem gospodarstvu prenosnika KMG MID ... ni relevantna, saj je predmet podpore prvi lastniški prevzem kmetije, kar pomeni, da se v skladu z Uredbo o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007 do 2013 in Javnim razpisom za ukrep pomoč mladim prevzemnikom kmetij upošteva prevzem kmetije z vsemi pripadajočimi kmetijskimi in gozdnimi zemljišči vključno z gospodarskimi poslopji in stroji, ki so namenjeni opravljanju kmetijske in gozdarske dejavnosti, in se nahajajo na območju Republike Slovenije in ki so v lasti ali v solasti prenosnika in njegovega zakonca ali zunajzakonskega partnerja. Razen tega tožena stranka še navaja, da so bili v predmetni zadevi podani pogoji za odločanje po skrajšanem postopku iz 144. člena ZUP, v tem primeru pa stranke ni potrebno zaslišati.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijani upravni akt pravilen in na zakonu utemeljen iz razlogov, ki so navedeni v prvostopni in drugostopni odločbi in se sodišče nanje v tej sodbi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1). Zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1), k tožbenim navedbam pa še dodaja: Tožeča stranka je vložila vlogo na Javni razpis za ukrep 112: Pomoč mladim prevzemnikom kmetij za leto 2011, objavljen v Uradnem listu RS, št. 47/2011 dne 17. 6. 2011. Pogoji za pridobitev sredstev so določeni v točki IV. javnega razpisa. Pogoji, ki jih mora izpolnjevati vlagatelj, so določeni v točki IV/2. V podtočkah 6 in 7 je določeno, da mora biti prevzem kmetije izveden največ 16 mesecev pred dnem oddaje vloge na javni razpis, kot prvi prevzem kmetije pa se šteje vpis v zemljiško knjigo. Kot prevzem kmetije se za namen izvedbe tega javnega razpisa upošteva prevzem kmetije z vsemi pripadajočimi kmetijskimi in gozdnimi zemljišči vključno z gospodarskimi poslopji in stroji, ki so namenjeni opravljanju kmetijske in gozdarske dejavnosti in se nahajajo na območju Republike Slovenije in ki so v lasti ali solasti prenosnika in njegovega zakonca ali zunajzakonskega partnerja. Točka 8 javnega razpisa pa še določa, da se kot prvi prevzem kmetije upošteva tudi prevzem kmetije, ki je po obsegu kmetijskih zemljišč v uporabi večja od kmetije, ki jo je do sedaj imel v lasti vlagatelj, in za njo iz naslova ukrepa Pomoč mladim prevzemnikom kmetij, še ni prejel sredstev.

V predmetni zadevi ni sporno, da je bila vloga za pridobitev sredstev vložena dne 23. 8. 2011, tožnik pa je po svojem očetu prevzel kmetijo dne 29. 12. 2009, torej več kot 16 mesecev pred dnem oddaje vloge na javni razpis. Tožnik utemeljuje svojo prijavo na predmetni javni razpis s tem, da je od svoje matere dne 29. 6. 2011 z darilno pogodbo prejel parc. št. 993/0 k.o. …. V zadevi tudi ni sporno, da je njegova mati to parcelo prejela v last dne 20. 6. 2011. Glede na ta dejstva se tudi sodišče strinja z ugotovitvami organa prve in druge stopnje, da prenosa te parcele ni mogoče šteti za prevzem kmetije v smislu javnega razpisa. Kot je zgoraj navedeno, se kot prevzem kmetije za namen izvedbe tega javnega razpisa upošteva prevzem kmetije z vsemi pripadajočimi kmetijskimi in gozdnimi zemljišči vključno z gospodarskimi poslopji in stroji, ki so namenjeni opravljanju kmetijske in gozdarske dejavnosti. Takšno kmetijo je tožnik prevzel od svojega očeta dne 29. 12. 2009. Če je prijavitelj že lastnik kmetije, pa se kot prvi prevzem upošteva le prevzem kmetije, ki je po obsegu kmetijskih zemljišč v uporabi večja od kmetije, ki jo je imel prijavitelj v lasti od sedaj. Pri tem pa mora tudi ta nova kmetija izpolnjevati pogoje glede tega, kaj šteje kot kmetija, to je kmetija z vsemi pripadajočimi zemljišči, vključno z gospodarskimi poslopji in stroji, ki so namenjeni opravljanju kmetijske in gozdarske dejavnosti. Ena parcela torej ne predstavlja kmetije.

Ker je torej tožnik prevzel kmetijo dne 29. 12. 2009, prenosa lastništva parcele št. 993/0 k.o. ... dne 29. 6. 2011 pa ni mogoče šteti kot prenos kmetije v smislu pogojev javnega razpisa, se tudi sodišče strinja z odločitvijo upravnih organov, da ni izpolnjen pogoj, po katerem od prevzema kmetije do dne oddaje vloge ne sme preteči več kot 16 mesecev.

Sodišče se tudi s tožnikovimi očitki, da je bilo v zadevi nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in da so bila kršena pravila postopka, ker tožnik ni bil zaslišan, ne strinja. V postopku so bila ugotovljena vsa dejstva in okoliščine, ki so za odločitev pomembne, iz navedb tožeče stranke ter podatkov zemljiške knjige, zato poseben ugotovitveni postopek ni bil potreben. Postopek je tako tekel po pravilih, ki veljajo za skrajšani ugotovitveni postopek, v tem primeru pa stranke ni potrebno zaslišati (tretji odstavek 144. člena ZUP). Tudi v tožbi tožnik ugotovljenim dejstvom glede časa prenosa lastninske pravice na predmetnih zemljiščih ne nasprotuje, očitno pa se ne strinja z na tej podlagi sprejetimi materialnopravnimi zaključki, ki pa jim sodišče, kot je zgoraj obrazloženo, pritrjuje.

Kar zadeva vpis parcele št. 993/0 k.o. ... kot GERK ... na kmetijskem gospodarstvu prenosnika kmetije, to je tožnikovega očeta, pa sodišče pojasnjuje, da je predmet tega javnega razpisa finančna pomoč mladim prevzemnikom kmetij za prvi lastniški prevzem kmetije, torej za prevzem kmetije, na kateri je imel prenosnik lastninsko pravico. Zemljišča, ki jih je uporabljal na kakšni drugi podlagi (npr. zakup), se pri tem ne upoštevajo.

Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Tožeča stranka je zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Ker je sodišče tožbo zavrnilo, mora torej tožeča stranka sama nositi svoje stroške, zato je sodišče o tem odločilo, kot izhaja iz II. točke izreka te sodbe.