Jedro

Za izločitev predlaganih listin iz spisa, ki sicer sploh ne vsebujeta izjave obdolženke dane davčnemu organu, v zvezi z obdolženki očitanem kaznivem dejanju po 1. odst. 254. čl. KZ, ni podlage v določbi 2. odst. 83 ZKP.

Izrek

Pritožba zagovornika obdolžene D. D. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi III. odstavka v zvezi z II. odstavkom 83. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) zavrnilo predlog zagovornika za izločitev iz spisa odločbe D. u. V. z dne 31.12.2001 in kazenske ovadbe P. u. C., kriminalistične policije z dne 22.02.2002. Zoper sklep se je pritožil zagovornik zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka. Predlagal je, da sodišče druge stopnje njegovi pritožbi ugodi tako, da izpodbijani sklep spremeni in ugodi zahtevi za izločitev listin, podrejeno pa, da ga razveljavi.

Pritožba ni utemeljena.

Preizkus izpodbijanega sklepa v smeri pritožbenih navedb je pokazal, da zagovornik neutemeljeno uveljavlja in zatrjuje kršitev II. odstavka 83. člena ZKP. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno ugotovilo, da niso podani razlogi za izločitev predlaganih listin iz spisa. Po določbah ZKP je potrebno iz spisa izločiti le izjavo obdolženca, ki jo je dal policiji preden je bil poučen po IV. odstavku 148. člena ZKP, ne pa tudi izjav, ki jih je dal kakšnemu drugemu državnemu organu. Nesprejemljivo je zato stališče zagovornika, da je treba predlagane listine iz spisa izločiti zato, ker izjava obdolženke dane inšpekciji D. po pravnem pouku III. odst. 188. čl. ZUP in druga dokazila, ki se sklicujejo na to izjavo in se nahajajo v kazenskem spisu, predstavljajo šolski primer nedovoljenega dokaza, pri katerem ni pomembno kateri državni organ ga je pridobil, temveč je pomembno samo to, da je po svoji pravni naravi nedovoljen, kar da vsekakor je, saj je bila obdolženka po podanem pravnem pouku v smislu čl. 188/III ZUP dolžna izpovedati zoper samo sebe. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v sodbi I Ips 72/2004 z dne 21.04.2005 namreč zavzelo stališče, da širjenje določb o izločitvi izjav obdolženca, ki jih je dal v predkazenskem postopku policiji na podlagi 148. člena ZKP na izjave, ki jih je dal drugim državnim organom na podlagi smiselne uporabe določbe III. odstavka 83. člena ZKP ni upravičeno.

Poleg tega pa zagovornikov predlog ni utemeljen tudi zato, ker v odločbi D. u. V. z dne 31.12.2001 in kazenski ovadbi P. u. C., U. k. p. z dne 22.02.2002 ni navedena nobena izjava obdolženke, ki bi se nanašala na predmetno kaznivo dejanje. Iz odločbe Davčnega urada Velenje na listni številki ... spisa namreč izhaja, da se v odločbo povzeta izjava obdolženke dana davčnemu organu nanaša le na poslovanje tujega podjetja, katerega direktor je G. D. Iz teh razlogov in ker pri uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa niso bile ugotovljene kršitve zakona iz V. odstavka 402. člena ZKP je sodišče druge stopnje pritožbo zagovornika zavrnilo kot neutemeljeno.