Jedro

Če nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka Republiki Sloveniji ni ničesar dolžna plačati, upravičenec do brezplačne pravne pomoči pa je kljub temu uspel v postopku in pridobil premoženje oziroma dohodke, potem je dolžan povrniti celoten znesek brezplačne pravne pomoči. V skladu z 48. člena ZBPP se v nobenem primeru od upravičenca do brezplačne pravne pomoči ne sme terjati več, kot je v postopku dejansko dobil.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Izpodbijani sklep Okrožnega sodišča v Mariboru, št. Bpp 933/2016 z dne 4. 2. 2019, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v znesku 285,00 EUR v roku 15 dni, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Služba za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru odločila, da je tožnica dolžna povrniti Republiki Sloveniji znesek 106,40 EUR iz naslova brezplačne pravne pomoči v roku 30 dni od prejema sklepa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da so bila tožnici s sklepom opr. št. Bpp 933/2016 z dne 7. 7. 2016 dodeljena sredstva brezplačne pravne pomoči v obliki sestave in vložitve pritožbe zoper sodbo Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici, opr. št. P 78/2015. Za izvedbo brezplačne pravne pomoči je bil določen odvetnik A.A., pri čemer so bili s sklepom opr. št. Bpp 933/2016 z dne 18. 7. 2016 navedenemu odvetniku odmerjeni in plačani stroški za izvedbo brezplačne pravne pomoči v znesku 106,40 EUR. Sodba Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici opr. št. P 79/2015 z dne 7. 4. 2016 je postala pravnomočna s sodbo Višjega sodišča v Mariboru, opr. št. I Cp 1006/2016 z dne 7. 2. 2017 in izvršljiva dne 18. 3. 2017. Na podlagi navedene pravnomočne sodbe je bilo odločeno, da je tam tožena stranka B.B. dolžna plačati upravičenki, sedaj tožnici odškodnino v višini 700,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 6. 2015 do plačila. Ker tožena stranka odškodnine ni plačala na podlagi sodbe, se je zoper njo vodila izvršba opr. št. I 87/2017 pred Okrajnim sodišče v Šentjurju, v katerem je tožena stranka dolžnici terjatev upravičenke v celoti plačala. Ker je upravičenka oz. tožnica pridobila premoženje na podlagi sodbe, je sodišče v skladu s 46. členom in 48. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) tožnici naložilo povračilo stroškov, ki so bili odmerjeni in izplačani iz naslova brezplačne pravne pomoči odvetniku A.A. na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Mariboru, opr. št. Bpp 933/2016 z dne 18. 7. 2016. 2. Tožeča stranka se z izpodbijanim sklepom ne strinja in vlaga tožbo v upravnem sporu zaradi napačne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Navaja, da je tožena stranka poleg izpodbijanega sklepa dne 5. 2. 2019 v zadevi opr. št. Bpp 986/2015 izdala tudi sklep o povrnitvi stroškov v višini 446,59 EUR, ki predstavljajo stroške odvetnika, ki je izvajal brezplačno pravno pomoč na prvi stopnji pred Okrajnim sodiščem v Slovenski Bistrici v isti zadevi opr. št. P 79/2015. Tožeča stranka predlaga, da se obe zadevi združita v skupno obravnavanje, saj je potrebno odločiti enotno. Nadalje pojasnjuje, da tožeča stranka ni prejela plačane terjatve v višini 872,23 EUR, pač pa zgolj v višini 358,00 EUR kot razliko med prisojeno odškodnino v višini 700,00 EUR in stroški postopka, ki jih je bila dolžna plačati tožnica toženki B.B. v višini 409,04 EUR skupaj z natečenimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Navedena razlika v višini 358,00 EUR je bila nakazana na TRR tožničinega partnerja, ki je navedeno nakazilo spregledal, tožnica pa takrat ni bila obveščena o nakazilu, zaradi česar je sprožila izvršilni postopek pred Okrajnim sodiščem v Šentjurju. Tožničini partner je po tem, ko je bilo v okviru izvršilnega postopka že izterjanih skupno 872,23 EUR, ta celotni znesek prenakazal nazaj na račun B.B. saj je tožnica štela, da je njena terjatev že bila v celoti poplačana z zneskom 358,00 EUR. Glede na dejstvo, da je tožnica prejela zgolj 358,00 EUR, sta sklep opr. št. Bpp 986/2015 z dne 5. 2. 2019, s katerim je bilo tožnici naloženo povrniti stroške 446,59 EUR in izpodbijani sklep z dne 4. 2. 2019, s katerim je bilo tožnici naloženo povračilo 106,40 EUR (skupaj tako 552,99 EUR), v nasprotju z določili prvega in drugega odstavka 48. člna ZBPP. V nobenem primeru pa se v skladu s tretjim odstavkom 48. člena ZBPP od upravičenca do brezplačne pravne pomoči ne sme terjati več, kot je v postopku dejansko dobil. Tožena stranka bi morala tudi v skladu s prvim odstavkom 46. člena ZBPP za povračilo stroškov terjati B.B. in ne tožnico, saj naj bi prišlo do prehoda terjatve iz tožnice na Republiko Slovenijo. Tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijani sklep tožene stranke odpravi in ji prisodi stroške postopka.

3. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka navedbe iz tožbe in se zavzema za njeno zavrnitev. Navaja, da v konkretnem primeru nasprotni stranki (B.B.) s sodbo ni bilo naloženo povračilo stroškov tožnici, ker je ta zgolj delno uspela v postopku, zato je na podlagi uspeha v postopku tožnica dolžna povrniti stroške postopka toženke. Zato ob upoštevanju določbe 46. člena ZBPP tožena stranka ne more terjati plačila stroškov postopka od nasprotne stranke, ko pa jih ta niti ni dolžna plačati, kar vse izhaja iz sodbe Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici, opr. št. P 79/2015. Zato je tožena stranka v skladu z 48. členom ZBPP stroške brezplačne pravne pomoči terjala od upravičenke, pri tem pa ni terjala več, kot je tožnica prejela. Tožnica je predlog za izvršbo zaradi celotnega poplačila terjatve umaknila, zaradi česar je dolžna povrniti stroške, ki jih je Republika Slovenija plačala pooblaščencu tožnice. V teh primerih tudi ni dovoljen pobot. Tožnica je namreč pobotala svojo terjatev iz naslova odškodnine z obveznostjo povrnitve stroškov toženi stranki B.B. (tako odločbe UPRS I U 1931/2014, I U 1217/2014 in I U 1311/2013). V primeru brezplačne pravne pomoči gre namreč za primer zakonske subrogacije, zato stroški, ki so prisojeni upravičencu do brezplačne pravne pomoči, niso stroški, ki bi tega dejansko bremenili, ampak jih je iz proračuna plačala Republika Slovenija z namenom, da se upravičencu omogoči uresničevanje pravice do sodnega varstva.

4. Tožba je utemeljena.

5. Sodišče v zvezi s predlogom tožeče stranke iz tožbe za združitev zadeve opr. št. II U 148/2019 s predmetno zadevo opr. št. II U 160/2019 ugotavlja, da je bila zadeva opr. št. II U 148/2019, v kateri je tožnica izpodbijala sklep Okrožnega sodišča v Mariboru, opr. št. Bpp 986/2015 z dne 5. 2. 2019, in s katerim je bilo tožnici naloženo plačilo zneska 446,59 EUR za izplačano nagrado odvetniku za delo na prvi stopnji, že bila zaključena s sodbo tukajšnjega sodišča opr. št. II U 148/2019 z dne 3. 7. 2019. Sodišče je tožbi ugodilo, izpodbijani sklep odpravilo in zadevo vrnilo istemu organu v ponovni postopek. Ker je ta zadeva že pravnomočno zaključena, sodišče predmetnega upravnega spora ni moglo združiti z zadevo opr. št. II U 148/2019. 6. ZBPP v prvem odstavku 48. člena določa, da če je upravičenec do brezplačne pravne pomoči delno ali v celoti uspel v postopku in je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča pridobil premoženje oz. dohodke, je dolžan povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči, in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka, oz. tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom tega zakona. V skladu s tretjim odstavkom 48. člena ZBPP pa se v nobenem primeru od upravičenca do brezplačne pravne pomoči ne sme terjati več, kot je v postopku dejansko dobil. Glede na tožbena zatrjevanja je bilo v obravnavani zadevi bistveno, kolikšen znesek je tožena stranka upravičena terjati od tožnice kot upravičenke do brezplačne pravne pomoči (prvi odstavek 48. člena ZBPP) in v nadaljevanju, koliko premoženja je tožeča stranka v postopku, v katerem ji je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, dejansko dobila (tretji odstavek 48. člena ZBPP).

7. Kot izhaja iz podatkov upravnega spisa, ki med strankama niso bili sporni, je bilo s pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici, opr. št. P 79/2015 z dne 7. 4. 2016 razsojeno, da je tožena stranka B.B. bila dolžna plačati tožeči stranki 700,00 EUR odškodnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od 26. 6. 2015 do plačila, v presežku za znesek 2.800,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od 26. 6. 2015 do plačila je sodišče tožbeni zahtevek zavrnilo, tožeči stranki pa naložilo plačati toženi stranki 409,04 EUR nastalih pravdnih stroškov s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka III. izreka sodbe). V zvezi s povračilom stroškov iz obrazložitve navedene sodbe izhaja, da so bili stroški odmerjeni v skladu z drugim odstavkom 154. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) glede na uspeh pravdnih strank, saj je tožnica v postopku uspela v deležu 20 %, toženka pa v deležu 80 %. Glede na takšen uspeh je bila tožnica od skupnih priznanih stroškov v višini 873,12 EUR, upravičena do povračila sorazmernega deleža 20 % v višini 174,62 EUR, toženka pa ob njenem 80 % uspehu glede na priznane stroške 729,58 EUR do povračila zneska 583,66 EUR. Sodišče je nato priznane in glede na uspeh v postopku izračunane stroške ene in druge stranke pobotalo in ugotovilo, da je tožnica dolžna toženki povrniti 409,04 EUR (razlika med stroški tožene stranke v znesku 583,66 EUR in tožeče stranke v znesku 174,62 EUR).

8. Tožena stranka B.B. tako na podlagi pravnomočne sodbe Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici, opr. št. P 79/2015 z dne 7. 4. 2016 ni bila dolžna povrniti tožeči stranki iz naslova stroškov kakršnegakoli zneska, zato tudi Republika Slovenija, ki v tem primeru vstopi v položaj upravičenca do brezplačne pravne pomoči na podlagi te sodbe ni mogla terjati od tožene stranke nič. Če torej nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka Republiki Sloveniji ni ničesar dolžna plačati, upravičenec do brezplačne pravne pomoči pa je kljub temu uspel v postopku in pridobil premoženje oziroma dohodke, potem je dolžan povrniti celoten znesek brezplačne pravne pomoči.1 V tem delu so tako navedbe tožene stranke iz odgovora na tožbo utemeljene.

9. V skladu z zgoraj citiranim tretjim odstavkom 48. člena ZBPP se v nobenem primeru od upravičenca do brezplačne pravne pomoči ne sme terjati več, kot je v postopku dejansko dobil. Tožena stranka je v zvezi s tem v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedla, da je tožnica umaknila sklep o izvršbi v zadevi opr. št. I 87/2017 pred Okrajnim sodišče v Šentjurju, ker je dolžnica terjatev upravičenke v celoti plačala, zato je dolžna povrniti stroške brezplačne pravne pomoči. Vendar je tožeča stranka v tožbi (prej za to ni imela možnosti) zatrjevala, da je v postopku dejansko prejela le 358,00 EUR premoženja zaradi pobotanja z nasprotno terjatvijo iz naslova stroškov postopka, izterjani znesek v izvršbi v višini 872,23 EUR pa je bil dolžnici B.B. še istega dne vrnjen, ter za vse to predložila dokazila.

10. Ob tem, ko je bilo v zadevi opr. št. II U 148/2019 ugotovljeno, da je tožena stranka v zadevi Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici opr. št. P 79/2015 zahtevala vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči v višini 446,59 EUR, in ko je bila ta odločba tožene stranke odpravljena iz razloga nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, saj je tožnica dejansko prejela le 385,00 EUR premoženja, ista dejstva, pa je tožeča stranka zatrjevala tudi v tem upravnem sporu, pri čemer se oba sklepa tožene stranke, in sicer v zadevi opr. št. II U 148/2019 že odpravljeni sklep opr. št. Bpp 986/2015 z dne 5. 2. 2019 in izpodbijani sklep opr. št. Bpp 933/2016 z dne 4. 2. 2019 nanašata na povračilo sredstev brezplačne pravne pomoči v isti zadevi Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici opr. št. P 79/2015, v kateri je tožnica prejela premoženje, sodišče ugotavlja, da je bilo tudi v obravnavani zadevi dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

11. Po obrazloženem je sodišče izpodbijani sklep v skladu z 2. točko prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo in zadevo v skladu s tretjim odstavkom 64. člena ZUS-1 vrnilo toženi stranki v ponovni postopek, v katerem bo tožena stranka morala ugotoviti dejansko stanje v zgoraj nakazani smeri glede na relevantno pravno podlago iz tretjega odstavka 48. člena ZBPP ter ugotoviti ali v obravnavani zadevi sploh še obstoji obveznost tožeče stranke za povračilo stroškov izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči. 12. Zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, ki ga mora ugotoviti organ, sodišče samo ni moglo odločiti o stvari (analogna uporaba prvega odstavka 65. člena ZUS-1). Prav tako tudi ni razpisalo glavne obravnave, pač pa je odločilo na seji (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

1 Tako sodba UPRS III U 96/2015.