Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pritožnica ni predlagala dokaza z zaslišanjem prič. Zaslišanje prič je predlagala tožeča stranka in na naroku za glavno obravnavo ta dokazni predlog umaknila. Zaradi tega pa tožena stranka ne more biti prizadeta, saj bi lahko tudi sama predlagala zaslišanje prič, kar je sicer storila sedaj v pritožbenem postopku, kar pa je prepozno, zato pritožbeno sodišče tega ne more upoštevati.
Pritožba se zavrne in izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.
1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 45650/2013 z dne 2.4.2013, v celoti uveljavi tudi v 1. in 3. točki izreka, tako da je tožena stranka dolžna plačati tožeči znesek 772,44 EUR s pripadki in ji povrniti stroške postopka v višini 129,07 EUR s pripadki.
2. Sodbo v laični pritožbi izpodbija tožena stranka. V obrazložitvi navaja, da vabila na glavno obravnavo ni prejela, da sodišče ni zaslišalo prič B.Š. in D.N., zato pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in zasliši predlagani priči, predvsem B.Š.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Ker je obravnavana zadeva spor majhne vrednosti (prvi odstavek 443. člena ZPP), je mogoče, na podlagi specialnega določila 458/1 člena ZPP, sodbo izpodbijati samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožnica smiselno uveljavlja kršitev absolutno bistvene kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ko navaja, da na glavno obravnavo ni bila vabljena in da sodišče dokaza z zaslišanjem prič, ki jih je predlagala ni izvedlo. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sta takšni trditvi protispisni. Iz povratnice v spisu sledi, da je bila pritožnica povabljena na glavno obravnavo dne 3.12.2013. Ob poskusu vročitve priporočenega pisma, ji le-tega ni bilo mogoče izročiti, zato ji je poštar 19.8.2013 v njenem hišnem predalčniku pustil obvestilo o tem, kje je sodno pismo, z rokom v katerem ga mora dvigniti. Ker ga v petnajstih dneh ni dvignila, ji je poštar po preteku tega časa v hišnem predalčniku 4.9.2013 pustil tudi vabilo.
5. Na podlagi določila 142. člena v zvezi s 141. členom ZPP (fikcija vročitve) vročitev velja za opravljeno ob upoštevanju zakonske domneve, kdaj je bila tožena stranka v roku določenem v členu 141 ZPP seznanjena z vabilom na glavno obravnavo, če tudi vročitve pošiljke ni potrdila s podpisom poštne pošiljke. Z določbami člena 141 v povezavi s členom 142 ZPP, je namreč sankcionirano morebitno izmikanje naslovnika ob sprejemu sodnih pisanj. Ker naslovnik pisanja ni dvignil v petnajstih dneh od obvestila (19.8.2013), se skladno z določilom četrtega odstavka 142. člena ZPP šteje, da je bila vročitev vabila na glavno obravnavo opravljena 4.9.2013. Ker pritožnica ne ponuja nobenega dokaza, iz katerega bi lahko sledilo, pogoji za fikcijo vročitve niso izpolnjeni, se pritožba v tem delu pokaže kot neutemeljena.
6. Pritožnica prezre, da ni predlagala dokaza z zaslišanjem prič. Zaslišanje prič je predlagala tožeča stranka in na naroku za glavno obravnavo ta dokazni predlog umaknila. Zaradi tega pa tožena stranka ne more biti prizadeta, saj bi lahko tudi sama predlagala zaslišanje prič, kar je sicer storila sedaj v pritožbenem postopku, kar pa je prepozno, zato pritožbeno sodišče tega ne more upoštevati.
7. Ker zatrjevani pritožbeni razlogi niso podani, kot tudi ne razlogi, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (350. člen ZPP), je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).