Jedro

V novem postopku bo treba pridobiti bolj strokovno oceno, ali predstavlja duševna bolezen nasprotnega udeleženca okoliščino, ki ogroža njegovo življenje ali zdravje in življenje ali zdravje tretjih oseb, saj je le v takem primeru predlog utemeljen, ne pa če obstajajo drugi razlogi, ki sicer kažejo na sporna razmerja med nasprotnim udeležencem in svojci. Treba bo ugotoviti, ali sta zdravljenje in redno jemanje predpisanih zdravil tisti predpostavki, od katerih je odvisno, ali se bo agresivno vedenje nasprotnega udeleženca ponavljalo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Na podlagi sklepa Pr 174/2016 z dne 24. 10. 2016 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2839/2016 z dne 4. 11. 2016 je bil nasprotni udeleženec sprejet na zdravljenje v Psihiatrično bolnišnico X v oddelek pod posebnim nadzorom do 5. 12. 2016. Sodišče prve stopnje je v tem postopku ugotovilo, da nasprotni udeleženec ogroža svoje življenje in življenje drugih, ker je želel skočiti z balkona, hotel se je zaleteti z avtomobilom, oklofutal je mater, s sekiro je zlomil vrata bratove sobe in grozil, da ga bo ubil. Ugotovljeno je še bilo, da je opisano vedenje nasprotnega udeleženca posledica njegove duševne motnje v sklopu razvoja duševne bolezni iz kroga shizofrenije, zaradi česar je pri nasprotnem udeležencu hudo motena presoja realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja.

2. Ker je predlagatelj predlog za podaljšanje zadržanja na podlagi prvega odstavka 70. člena Zakona o duševnem zdravju(1) vložil prepozno, je sodišče prve stopnje ta predlog pravilno štelo kot nov predlog za zdravljenje nasprotnega udeleženca v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve. V novem postopku je sodišče prve stopnje ugotovilo, da niso izpolnjene predpostavke iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr za zdravljenje nasprotnega udeleženca v oddelku pod posebnim nadzorom brez njegove privolitve, ker iz izvedenskega mnenja izhaja, da je nasprotni udeleženec dovolj kritičen do potrebe po nadaljnjem zdravljenju in doseganju zaželene psihične remisije in je zato sposoben ambulantnega nadaljnjega zdravljenja, s tem, da njegova presoja realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje ni več hudo motena. Sodišče še ugotavlja, da z ničemer ni izkazano, da bi nasprotni udeleženec ogrozil svoje zdravje in življenje oziroma zdravje in življenje drugih. Iz teh razlogov je sodišče prve stopnje sklenilo, da se nasprotnega udeleženca odpusti iz oddelka pod posebnim nadzorom.

3. Predlagatelj v pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep spremeni tako, da se nasprotnega udeleženca pridrži na oddelku psihiatrične bolnišnice pod posebnim nadzorom. Predlagatelj navaja, da je bil nasprotni udeleženec na dan pregleda ustrezno orientiran, ni bil deliranten ali zamračen, zavedanje svojega stanja in okolice pa je bilo napačno, saj je bil še vedno prepričan, da so ga zastrupili z drogo. Nasprotni udeleženec ni bil čustveno pristen, saj je njegovo čustvovanje deloma anksiozno pod vplivom blodnjavih prepričanj, deloma pa zastrto oziroma togo, kar je pogost pojav pri psihotičnih motnjah. Nasprotni udeleženec je ves čas hospitalizacije in tudi v času pregleda pred sodno komisijo vztrajal, da se preneha zdravljenje z zdravili, ker je prepričan, da jih ne potrebuje, ker pač meni, da ni bolan in da je razlog njegovih težav namerna zastrupitev z mamili. Izvedenec ugotavlja, da je bil nasprotni udeleženec ob pregledu dovolj kritičen do potrebe po nadaljnjem zdravljenju. Takšna ocena je zmotna, saj je še na dan pregleda oddelčni zdravnici predlagal, da zdravila ukine. Izvedenec pravilno ugotavlja, da je nasprotni udeleženec razumsko dobro opremljen, zato mu ni bilo težko dati takšnih odgovorov, ki bodo izvedenca prepričali, da poda mnenje, ki bo pacientu omogočilo, da zapusti bolnišnico. Gre za dissimulacijo s strani pacienta. Na to kaže tudi okoliščina, da v času terapevtskega vikenda, ko je bil nasprotni udeleženec doma med 18. 11. do 20. 11. 2016, svojcem ni dovolil, da ga nadzorujejo pri jemanju zdravil in jim je tudi povedal, da zdravil ni jemal, kljub temu, da so ga na to vztrajno nagovarjali. Njegovo zdravstveno stanje se je zato že po enodnevnem nejemanju zdravil izrazito poslabšalo, zato je postal razburljiv, grozil je z samomorom, bal pa se je tudi spati v svoji postelji, ker se je bal, da ga bodo zopet zastrupili z injekcijo droge. Le previdnemu ravnanju svojcev gre zahvala, da pacient v teh dneh ni postal fizično agresiven. Izvedenec ugotavlja floridno psihotično stanje. Fizično agresivnost nasprotnega udeleženca so potrdili svojci, ugotovil jo je izvedenec v predhodnem postopku. Nasprotni udeleženec je nekaj dni pred pregledom na komisiji zatrjeval samomorilne namene, pred sprejemom pa je bil fizično agresiven do svojcev in jim je resno grozil z nevarnim orodjem. Ambulantno zdravljenje, kot ga predlaga izvedenec, ne bo imelo praktičnih posledic. Pacient ogroža svoje življenje in zdravje ter življenje in zdravje drugih. Ogrožanje je posledica duševne motnje, druge oblike zdravljenja pa niso izvedljive, zato predlagatelj zatrjuje, da je zdravljenje nasprotnega udeleženca v oddelku psihiatrične bolnišnice pod posebnim nadzorom nujno potrebno. Predlagatelj v pritožbi tudi predlaga, da se določi drug izvedenec, če bo pritožbeno sodišče zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je dejansko stanje nepopolno ugotovilo, saj ni ugotovilo odločilnih razlogov, ki bi potrjevali ugotovitve sodišča prve stopnje, da zdravljenje nasprotnega udeleženca v oddelku pod posebnim nadzorom brez njegove privolitve ni več potrebno, ker več ne ogroža svojega življenja ali življenja drugih oziroma ne ogroža svojega zdravja ali zdravja drugih. Pri ugotavljanju odločilnih dejanskih okoliščin je treba upoštevati, da je v sklopu razvoja duševne bolezni s kroga shizofrenije pri nasprotnem udeležencu v času bolezenskega doživljanja prišlo do čustvenih reakcij, katerim so sledila agresivna ravnanja do bližnjih oseb, s katerimi je (bil) v vsakdanjem stiku, hkrati pa so bile izkazane tudi samomorilske težnje. Navedeni vedenjski vzorci so pri nasprotnem udeležencu obstajali le slab mesec pred sporno odločitvijo sodišča prve stopnje. Izvedenec se ni opredelil do teh konkretnih ravnanj nasprotnega udeleženca, ki so posledica njegovega bolezenskega doživljanja. Lahko je prišlo v tako kratkem času do bistvenega izboljšanja psihotičnega stanja nasprotnega udeleženca, kar pa bi moral izvedenec strokovno utemeljiti, predvsem pa predstaviti, kakšne so možnosti vnovičnega poslabšanja psihotičnega stanja nasprotnega udeleženca v povezavi z ogrožanjem lastnega življenja ali zdravja oziroma življenja ali zdravja drugih oseb. Agresivno vedenje nasprotnega udeleženca do svojcev in samomorilske težnje zaradi duševne motnje so bile v postopku Pr 174/2016 prepričljivo izkazane, v tem postopku pa je prav v tem delu dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, saj ni (strokovnega) podatka, s katerim bi bilo moč oceniti, kakšna je stopnja ogroženosti nasprotnega udeleženca in tretjih oseb zaradi obstoječe duševne motnje, ki pri nasprotnem udeležencu nesporno obstaja.

6. Iz zaslišanja nasprotnega udeleženca izhaja, da je med odpustom za en dan prekinil z jemanjem zdravil, iz pritožbenih navedb pa, da se je zato zdravstveno stanje nasprotnega udeleženca v tem času bistveno poslabšalo, postal je razdražljiv, grozil je s samomorilskim vedenjem (slednje je potrdil nasprotni udeleženec tudi na zaslišanju) in da le zaradi ravnanja svojcev nasprotni udeleženec v tem času ni postal znova fizično agresiven. Pritožba še navaja, da se je nasprotni udeleženec v času terapevtskega vikenda, ki ga je preživel doma, bal spati v svoji postelji, ker je bil v strahu, da ga bodo zopet zastrupili z injekcijo droge, ob tem, da sodišče prve stopnje na podlagi zaslišanja nasprotnega udeleženca ugotavlja, da ima nasprotni udeleženec „slabšo kritičnost glede podtikanja mamil“. Izvedenec v mnenju ne ponudi zadostnih strokovnih argumentov za sklep, da se je odnos nasprotnega udeleženca do zdravljenja spremenil, da bo jemal zdravila, ki jih pri zdravljenju nujno potrebuje, še posebej iz razloga, ker je nasprotni udeleženec potrdil, da je po začasnem odpustu iz bolnišnice za en dan opustil jemanje zdravil, iz pritožbenih navedb pa izhaja, da je na dan pregleda pred sodno komisijo oddelčni zdravnici predlagal, da zdravila ukine, takšne predloge pa je ponavljal ves čas zdravljenja. Iz izvedenskega mnenja izhaja, da mora nasprotni udeleženec izvajati ambulantno zdravljenje, tudi zaradi jemanja zdravil, glede na gornje ugotovitve, pa obstaja dvom, ali je nasprotni udeleženec dovolj kritičen, da bo razumel potrebo po nadaljnjem zdravljenju tudi s pomočjo rednega jemanja zdravil. Pritožba pri tem še izpostavlja, da je nasprotni udeleženec razumsko dobro opremljen in je zato ponudil sodnemu izvedencu odgovore, ki so izvedenca zmotno prepričali, da nasprotni udeleženec ne potrebuje več zdravljenja na oddelku pod posebnim nadzorom.

7. V novem postopku bo treba pridobiti bolj strokovno oceno, ali predstavlja duševna bolezen nasprotnega udeleženca okoliščino, ki ogroža njegovo življenje ali zdravje oziroma življenje ali zdravje tretjih oseb, saj je le v takem primeru predlog utemeljen, ne pa če obstajajo drugi razlogi, ki sicer kažejo na sporna razmerja med nasprotnim udeležencem in svojci.(2) Treba bo ugotoviti, ali sta zdravljenje in redno jemanje predpisanih zdravil tisti predpostavki, od katerih je odvisno, ali se bo agresivno vedenje nasprotnega udeleženca ponavljalo in če (ker) je odgovor (najverjetneje) pritrdilen, potem je treba ugotoviti predvsem s pomočjo strokovnih kriterijev, ob upoštevanju vseh odločilnih okoliščin, ki jih je izpostavilo pritožbeno sodišče ob upoštevanju tudi pritožbenih navedb, ali je način zdravljenja kot ga predlaga predlagatelj zakonsko utemeljen. V novem postopku bo treba izvedencu X. X. predstaviti nova dejstva, na katera opozarja pritožba, da se do njih opredeli, po potrebi pa tudi postaviti novega izvedenca, da bo sodišče prve stopnje lahko argumentiralo razloge, na podlagi katerih bo sprejelo odločitev, da (ni)so izpolnjeni pogoji zdravljenje nasprotnega udeleženca v oddelku pod posebnim nadzorom iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr. Pri tem pa pritožbeno sodišče izpostavlja, da le v primeru, če vzrokov in ogrožanja iz prve in druge alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr ne bo mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (kot jih določa tretja alineja prvega odstavka 39. člena ZDZdr), bo predlog utemeljen.

8. Pritožbeni razlogi so utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. tč. prvega odstavka 365. člena Zakona o pravdnem postopku).

Op. št. (1): V nadaljevanju ZDZdr.

Op. št. (2): S tem, da morajo biti poleg pogojev 1. alineje izpolnjeni tudi pogoji iz 2. in 3. alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr.