Jedro

Za prejemanje družinske pokojnine je pomemben samo vpis v izobraževalni program, ki potrjuje, da se oseba šola. ZPIZ-2 določa, da ima otrok umrlega zavarovanca pravico do družinske pokojnine do konca šolanja, najdalj do dopolnjenega 26. leta starosti, torej, dokler se šola. Takšne pravice ni mogoče omejevati z dodatnimi pogoji in ugotavljati, ali se je takšna oseba zmožna že sama preživljati, ali se je poskušala v času šolanja zaposliti, menjavanja šolskih programov, in ali opravlja obveznosti iz programa izobraževanja v katerega je vpisana.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je odpravilo odločbi z dne 5. 12. 2014 in z dne 5. 3. 2015 (I. točka izreka), odločilo, da ima A.A. pravico do družinske pokojnine od 1. 10. 2014 (II. točka izreka), da ima B.B. od 1. 10. 2014 pravico do vdovske pokojnine (III. točka izreka) in da tožena stranka v roku 30 dni po pravnomočnosti sodbe izda odločbo o odmeri in izplačevanju družinske in vdovske pokojnine (IV. točka izreka). Ob ugotovitvi, da prvotožnik v šolskem letu 2014/2015 letnika ne ponavlja, temveč je vpisan v I. letnik programa trgovec pri C. - izobraževanje odraslih ter je tako vpisan v izobraževalni program, je prvostopenjsko sodišče zaključilo, da izpolnjuje pogoje, ki jih predpisi določajo za vpis v posamezni izobraževalni program in mu tako v posledici ni mogoče odreči pravice do družinske pokojnine oziroma njenega izplačevanja. V posledici navedenega ima pravico do vdovske pokojnine tudi drugotožeča stranka.

2. Pritožuje se tožena stranka. Meni, da je tožnikovo šolanje v šolskem letu 2014/2015 ostalo nedokazano. Sodišče je predloženo formalno potrdilo o vpisu tožnika kot udeleženca izobraževanja odraslih pri C. - za program trgovec - za šolsko leto 2014/2015 nepravilno enačilo s pojmom šolanje. Glede na dejansko stanje pa tožnik ni imel namena se šolati s ciljem, da bi pridobil poklic oziroma, da bi pridobil znanje, da bi se preživljal sam, saj ves čas menjava programe izobraževanja, kar ni skladno z namenom izobraževanja, kakor to izhaja iz 1. člena Zakona o izobraževanju odraslih (Ur. l. RS, št. 110/2016, ZIO - Upb 1), ki določa, da izobraževanje odraslih obsega izpolnjevanje, usposabljanje, izobraževanje in učenje oseb, ki so izpolnile osnovnošolsko obveznost in si želijo pridobiti, posodobiti, razširiti ali poglobiti znanje, pa pri tem nimajo statusa učenca, dijaka ali študenta. Tožnik se nikoli ni poskušal zaposliti kot frizer, v času, ko je bil vpisan na Srednjo D. šolo, ni opravljal nobenih obveznosti iz programa izobraževanja ter ni končal nobenega letnika. Prav tako ni opravil mature, ko se je v šolskem letu 2013/2014 iz E. gimnazije vpisal v 5. letnik maturitetnega programa. V letu 2014/2015 se je vpisal v program trgovec in se je sam izpisal po treh mesecih, ne da bi pred tem opravil kakršnokoli obveznost iz programa, zato je utemeljeno predpostavljati, da si ni želel izobraževati in si pridobiti znanja s ciljem, da bi pridobil poklic, temveč je z menjavanjem programov izobraževanja (5-krat je bil vpisan v 1. letnik) zasledoval le cilj za pridobitev pravice do družinske pokojnine.

3. Tožeči stranki sta podali odgovor na pritožbo, v kateri navajata, da se v celoti strinjata z obrazložitvijo prvostopenjskega sodišča. Toženka je v izpodbijani odločbi z dne 5. 3. 2015 navajala, da mu ni moč več priznati pravico do družinske pokojnine, ker je že izčrpal možnosti do srednješolskega izobraževanja v zvezi z zakoni s področja izobraževanja. Tega stališča sedaj toženka v pritožbi zoper sodbo več ne zastopa, temveč navaja, da je prvostopenjsko sodišče nepravilno enačilo potrdilo o vpisu s šolanjem. Toženka se postavi v vlogo šole. Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju (Ur. l. RS, št. 79/2006, ZPSI-1) v petem odstavku določa, da izobraževalne programe izvajajo šole. Tožena stranka lahko le preverja, ali je oseba vpisana v izobraževalni program, ne pa tudi, ali izpolnjuje vse svoje obveznosti iz tega programa in ali se je vpisala z namenom pridobitve izobrazbe. V kolikor so predpisi, ki dovoljujejo prehajanje na isti stopnji izobraževanja brez omejitev, nedorečeni, tega ni mogoče razlagati na način, za katerega se zavzema toženka v pritožbi.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je odpravilo preizkus izpodbijane sodbe v obsegu pritožbenih navedb in kakor to določa drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, ZPP). Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

6. Prvostopenjsko sodišče je v skladu s prvim odstavkom 81. člena v zvezi s 63. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke z dne 5. 3. 2015, s katero se je zavrnila pritožba zoper odločbo Območne enote F., izpostava G. z dne 5. 12. 2014 glede prenehanja pravice do družinske pokojnine po pokojnem H.H. in s katero je bilo odločeno, da družinskemu članu A.A., rojenemu 3. 5. 1991 z dnem 30. 9. 2014 preneha pravica do družinske pokojnine. Z istim dnem se tudi ustavi izplačevanje družinske pokojnine. Prvostopenjsko sodišče je preverjalo tudi odločbo, s katero je vdovi B.B. z dnem 30. 9. 2014 prenehala pravica do vdovske pokojnine in se z istim dnem ji tudi ustavilo izplačevanje družinske pokojnine, ki je bila izdana prav tako 5. 12. 2014. 7. Pravno podlago za odločitev v tem sporu predstavlja 57. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/12 s spremembami; ZPIZ-2), ki v prvem odstavku določa, da ima otrok umrlega zavarovanca ali uživalca pravic pravico do družinske pokojnine do dopolnjenega 15. leta starosti ali do konca šolanja, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti. Pravno podlago predstavlja tudi 53. člen tega zakona, ki v prvem odstavku določa, da lahko vdovsko pokojnino uveljavi vdova, če ji je po smrti umrlega zavarovanca ali uživalca pravic ostal otrok ali več otrok, ki imajo pravice do družinske pokojnine po umrlem, vdova oziroma vdovec pa ima do njih dolžnost preživljanja.

8. V spornem primeru je sodišče ugotavljalo, ali se prvotožeča stranka, ki še ni dopolnila 26 let starosti v šolskem letu 2014/2015 šola oziroma, ali je za šolanje šteti vpis prvotožeče stranke v program trgovec pri C. - izobraževanje odraslih.

9. Prvostopenjsko sodišče v zvezi s tem pravilno zaključuje, da se poklicno in strokovno izobraževanje lahko izvaja kot redno in kot izredno izobraževanje. Izredno se izobražuje, kdor je zaposlen ali ima status brezposelnega ter kdor je starejši od 16 let in je izgubil status dijaka. V skladu s 65. členom Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju - ZPSI-1 imajo osebe, ki se izredno izobražujejo in niso zaposlene in nimajo statusa brezposelnega, enake pravice, določene z zakonom in predpisi, kot tisti, ki se redno šolanje.

10. Zatrjevanje tožene stranke, da je prvotožeča stranka že izkoristila vse možnosti izobraževanja za vpis v 1. letnik, ker je že izčrpala možnosti do srednješolskega izobraževanja v zvezi z ZIO-Upb1 in ZPS-1 ni mogoče pritrditi. V skladu z 52. členom ZPSI-1 je ponovni vpis v 1. letnik omejen le v primerih, ko gre za ponavljanje, torej za isti izobraževalni program. V primeru ponavljanja imajo dijaki možnost dvakratnega vpisa v 1. letnik istega programa. V primeru, ko gre za drugi izobraževalni program, pa omejitve vpisa v 1. letnik ni. Na podlagi navedenega je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo, da je stališče tožene stranke, da prvotožeča stranka ne izpolnjuje pogojev za vpis oziroma, da gre za ponavljanje letnika v istem izobraževalnem programu, napačno.

11. Prvostopenjsko sodišče je pravilno razlogovalo, da je za prejemanje družinske pokojnine pomemben samo vpis v izobraževalni program, ki potrjuje, da se oseba šola. ZPIZ-2 določa, da ima otrok umrlega zavarovanca pravico do družinske pokojnine do konca šolanja, najdalj do dopolnjenega 26. leta starosti, torej, dokler se šola. Takšne pravice ni mogoče omejevati z dodatnimi pogoji in ugotavljati, ali se je takšna oseba zmožna že sama preživljati, ali se je poskušala v času šolanja zaposliti, menjavanje šolskih programov, in ali opravlja obveznosti iz programa izobraževanja v katerega je vpisana. Navedbe v smeri, da se je prvotožeča stranka iz programa trgovec sama izpisala po treh mesecih, bo lahko toženka uporabila v zvezi z odločitvijo o izplačevanju družinske oziroma vdovske pokojnine.

12. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP pritožbo toženke kot neutemeljeno zavrnilo, saj niso podani razlogi iz katerih bi se pritožba lahko izpodbijala in ne razlogi, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.