Jedro

Pritožbeno sodišče prepoznava t.i. protispisnost med razlogi sodbe in podatki spisa, ki se nanašajo na odločilno, pravno relevantno dejstvo (ne)priznavanja inkriminiranega dejanja.

Brez pridobljenega izvida in mnenja sodnega izvedenca klinično psihološke stroke glede vzgibov, delovanja in razmišljanja obravnavanega mladoletnika, ki ga vendarle bremeni načrtovanje nevarnega dejanja, pri katerem bi bila z namenom zastraševanja sošolcev ogrožena varnost ljudi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v točki 29 obrazložitve ne vsebuje zanesljivih in jasnih razlogov o odločilnem dejstvu, s čimer je storjena nadaljnja kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.

Izrek

Pritožbama zagovornika in zakonite zastopnice ml. ml. A. A. se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje pred popolnoma spremenjeni senat.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je senat za mladoletnike Okrožnega sodišča v Mariboru mlajšemu mladoletniku A. A. (v nadaljevanju mladoletnik) po 78. členu Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ) v zvezi s 375. členom Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) izrekel vzgojni ukrep nadzorstvo organa socialnega varstva z navodilom po 8. točki drugega odstavka 77. člena KZ, da mora mladoletnik obiskovati vzgojno, poklicno, psihološko ali drugo podobno posvetovalnico. Senat za mladoletnike je kot sodišče prve stopnje mladoletniku takšen vzgojni ukrep z navodilom izrekel ob ugotovitvi, da je mladoletnik storil kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti po drugem odstavku 314. člena KZ-1, pri čemer po drugem odstavku 78. člena KZ sodišče odloči pozneje, kdaj vzgojni ukrep nadzorstvo organa socialnega varstva preneha, z omejitvijo, da ne sme trajati manj kot eno leto in ne dalj kot tri leta, medtem ko sme trajati navodilo najdalj eno leto (četrti odstavek 77. člena KZ). Na podlagi prvega odstavka 484. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) pa je sodišče prve stopnje odločilo, da obremenjujejo stroški kazensko mladoletniškega postopka in potrebni izdatki mladoletnika ter nagrada in potrebni izdatki po uradni dolžnosti postavljenega zagovornika, proračun.

2. Tak sklep sodišča prve stopnje s pritožbo izpodbijata: ‒ zagovornik mladoletnika zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakonika ter odločbe o izreku vzgojnega ukrepa, s predlogom pritožbenemu sodišču, da izpodbijani sklep razveljavi in postopek zoper mladoletnika ustavi oziroma podrejeno, da zadevo vrne v ponovno sojenje prvostopenjskemu sodišču; ‒ mladoletnikova zakonita zastopnica, sicer brez izrecne navedbe pritožbenega razloga, smiselno zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, s predlogom pritožbenemu sodišču, da izpodbijani sklep spremeni tako, da mladoletnika oprosti.

3. Na predlog zagovornika mladoletnega storilca je bila skladno določbi 480. člena ZKP dne 16. 7. 2024 ob izključitvi javnosti izvedena seja pritožbenega senata, katere so se udeležili obravnavani mladoletnik in njegova zakonita zastopnica - mati B. B. zagovornik in višji državni tožilec.

4. Pregled zadeve na pritožbeni stopnji pokaže, da sta pritožbi utemeljeni.

5. Tako mladoletnikov zagovornik kot njegova zakonita zastopnica uvodoma smiselno enako poudarjata, da mladoletni A. A. obravnavanega kaznivega dejanja ni priznal, kot je to zmotno zapisalo sodišče v izpodbijanem sklepu. Poudarjata, da je priznal le določena lastna ravnanja, kar pa še ne pomeni priznanja kaznivega dejanja kot celote. Na ta način smiselno uveljavljata bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, v čemer jima je pritrditi. Iz točke 2 obrazložitve izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje namreč res izhaja, da je mladoletnik v zagovoru v fazi pripravljalnega postopka očitano mu kaznivo dejanje priznal, vendar tudi, da ni mislil resno, ko je sošolcem, ker so se iz njega norčevali, rekel, da jih bo pobil in da jim bo šolo "vrgel v zrak", na kar sicer še ni pripravljen. Tudi s plinsko masko je po razredu hodil na prigovarjanje sošolcev, naj jo prinese pokazat, če jo dejansko ima. Prav tako je skozi zagovor vztrajal, da v šoli ni nikomur grozil in da nikoli ni imel poimenskega seznama, le kazalo v beležnici, tj. knjižici, v katero je risal skice in si zapisoval podatke, ki jih je pridobil na internetu na temo orožja, ki jo je prinašal v šolo in jo pokazal sošolcem, ker so sami tako želeli. Ob tem je skozi celotno obravnavo pred sodiščem prve stopnje poudarjal vpetost cele družine v vojsko in da želi v prihodnosti postati pirotehnik, bombni tehnik, se ukvarjati s strelstvom in delati za policijo ter tozadevno izpostavljal zanimanje za orožje. Iz naslednje, tj. točke 3 obrazložitve izpodbijanega sklepa sledi, da je na glavni obravnavi pri takšnem zagovoru vztrajal, kar ne drži, saj iz spisovnih podatkov izhaja nasprotno. Mladoletnik je na glavni obravnavi dne 4. 3. 2024 namreč izrecno povedal, da to, kar se mu očita v predlogu ODT, ni res (l. št. 204). Vnovič je pojasnil, da se je s sošolci "hecal", ker so se iz njega norčevali.

6. Pritožbeno sodišče opozarja, da mora biti za zagotovitev varstva domneve nedolžnosti, ki jo zapoveduje 27. člen Ustave, presoja priznanja krivde, ki jo opravi sodišče prve stopnje, vestna in poglobljena.1 To v konkretni zadevi pomeni obveznost prvostopenjskega sodišča, da skrbno in natančno preveri obseg (popolnost), jasnost in nedvoumnost podanega priznanja ml. storilca, ki se mora izrecno nanašati na inkriminirano dejanje, v danem primeru z zadostno konkretizacijo vseh zakonskih znakov opisano v predlogu za izrek vzgojnega ukrepa. Vendar temu ni bilo zadoščeno. V povzetem delu mladoletnikovega zagovora iz stadija pripravljalnega postopka (l. št. 137 do 142) in zagovora na glavni obravnavi dne 4. 3. 2024 namreč pritožbeno sodišče prepoznava t.i. protispisnost med razlogi sodbe in podatki spisa, ki se nanašajo na odločilno, pravno relevantno dejstvo (ne)priznavanja inkriminiranega dejanja. V posledici zaznanega nasprotja med obrazložitvijo pritožbeno izpodbijanega sklepa in vsebino zagovora ml. storilca je zatorej prepoznati bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.

7. Nadalje zagovornik mladoletnika, smiselno enako pa tudi zakonita zastopnica mladoletnika pritožbeno izpostavljata, da je šlo sodišče prve stopnje mimo dopolnilnega skrbstvenega poročila CSD z dne 15. 2. 2024, sedaj pa nalaga CSD-ju nadzorstvo nad mladoletnikom kot izrečen vzgojni ukrep. Po mnenju zagovornika je to kontradiktorno in se skozi pritožbeno izvajanje vprašuje, kako naj CSD usmerja in vodi mladoletnika, ko pa sam CSD v njegovem dopolnilnem poročilu z dne 15. 2. 2024 jasno zapiše, da vzgojni ukrep nadzorstva organa socialnega varstva ni potreben. Tozadevno povzame jasen zapis CSD, da v zadnjem času pri mladoletniku opažajo naraščanje tesnobe in stiske ob vseh obravnavah, ki tečejo v zadevi dogodka, medtem ko pri mladoletniku CSD ni zaznal nobenih znakov njegovega maščevanja v okolju ali kakršnemkoli kaznovanju kogarkoli. V nadaljevanjem pritožbenem izvajanju opozarja na opažanje CSD, da gre pri mladoletniku za čustveno strtega fanta, ki samega sebe ne doživlja kot grožnje okolju, kar pa mladoletnika glede na očitke in izdani sklep sodišča prve stopnje izredno boli in ga je še posebej prizadelo, saj nikomur nikoli ni naredil ničesar žalega, pa tudi sedaj ni imel nobenega takšnega ali podobnega namena. Na ta način mladoletnikov zagovornik uveljavlja nadaljnji pritožbeni razlog bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, smiselno iz razloga, ker v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni razlogov o odločilnih dejstvih ali pa so ti popolnoma nejasni in tudi, če so, v precejšnji meri v nasprotju s samimi sabo.

8. Ima prav. Pritožbeno problematizirani dokaz dopolnilnega skrbstvenega poročila CSD ni ovrednoten z ustreznimi, popolnimi in jasnimi razlogi, zlasti v delu, ki se nanaša na oceno mladostnikovih potreb za normalizacijo njegovih življenjskih pogojev ter v zvezi s tem izraženim odklonilnim stališčem do vzgojnega ukrepa (ki je bil v obliki obiskovanja ustrezne vzgojne, poklicne, psihološke in druge psihosocialne pomoči mladoletniku dne 25. 8. 2023 izrečen že v okviru prekrškovnega postopka) oziroma predlagano redno strokovno klinično psihološko pomoč in podporo, označeno kot potrebno in edino mladoletniku v korist (l. št. 197). Sodišče prve stopnje je v točki 28 obrazložitve izpodbijanega sklepa sicer zapisalo, da je pri presoji, ali naj mladoletniku izreče vzgojni ukrep in katerega, upoštevalo vse podatke, pridobljene na podlagi 469. člena ZKP. Vendar je iz točke 29 obrazložitve izpodbijanega sklepa razbrati zgolj povzetek (dopolnilnega) skrbstvenega poročila CSD in le del ocene, pri čemer pa je bistveno skozi prvostopenjsko ponujeno obrazložitev ostalo prezrto, in sicer ocena CSD, da travmatizirani mladoletnik ne potrebuje vzgojnega ukrepa, pač pa veliko bolj strokovno klinično psihološko podporo v okviru medicinske institucije. Na ta način, brez pridobljenega izvida in mnenja sodnega izvedenca klinično psihološke stroke glede vzgibov, delovanja in razmišljanja obravnavanega mladoletnika, ki ga vendarle bremeni načrtovanje nevarnega dejanja, pri katerem bi bila z namenom zastraševanja sošolcev ogrožena varnost ljudi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v točki 29 obrazložitve ne vsebuje zanesljivih in jasnih razlogov o odločilnem dejstvu, s čimer je storjena nadaljnja kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.

9. Ugotovljene bistvene kršitve določb kazenskega postopka imajo vselej za posledico razveljavitev izpodbijane sodne odločbe in vrnitev zadeve v novo sojenje. V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje ugotovljene kršitve odpravilo, kar pomeni, da bo najprej natančno presodilo vsebino mladoletnikovega zagovora iz vidika priznanja oziroma zanikanja posameznih izvršitvenih oblik dejanja, hkrati pa bo podrobno, razumno in tehtno premotrilo celostno vsebino dopolnilnega skrbstvenega poročila CSD Maribor z dne 15. 2. 2024, pri čemer bo po potrebi postopek dokazovanja ustrezno razširilo še s pritegnitvijo sodnega izvedenca klinično psihološke stroke. Glede na izpovedi v odnosu do mladoletnega storilca tako obremenilnih kot razbremenilnih prič bo ponovno presodilo in ocenilo izsledke vseh izvedenih personalnih in listinskih dokazov, pri tem pa bo skrbno pretehtalo in kritično presodilo tudi ostale pritožbene navedbe zagovornika in mladoletnikove zakonite zastopnice, ki gredo v smeri graje zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, s katerimi se pritožbeno sodišče zaradi narave ugotovljenih kršitev v izpodbijanem sklepu ni moglo ukvarjati. Šele zatem bo o zadevi ponovno odločilo in za sprejeto odločitev ponudilo obrazložitev sodne odločbe v skladu z zahtevami in pričakovanjem ZKP.

10. Glede na obrazloženo je bilo pritožbama zagovornika mladoletnika in njegove zakonite zastopnice ugoditi, izpodbijani sklep pa razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo odločanje (tretji odstavek 402. člena ZKP). Ker pa je pritožbeno grajani senat za mladoletnike v obravnavani kazensko mladoletniški zadevi že zavzel stališče do izvedenih dokazov, je pritožbeno sodišče odločilo, da se ponovno sojenje opravi pred popolnoma spremenjenim senatom.

1 Pavlič Pivk V. v Šepec M. (ur.), Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, Lexpera, Ljubljana 2023, str. 486.