Jedro

Samo dejstvo, da je obdolžencu za ta isti historični dogodek bil izdan plačilni nalog, še ne pomeni, da gre za t.i. res iudicata, kar posledično pomeni, da tudi to dejstvo ne onemogoča kazenskega pregona zaradi očitanega kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122.čl. Kazenskega zakonika (KZ-1).

Izrek

I. Pritožbi višje državne tožilke se ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje postopanje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Kopru iz razlogov po tretjem odstavku 293. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) v zvezi s 3. točko 357. člena ZKP zoper obdolženega E. Š. kazenski postopek ustavilo. V stroškovnem delu je sodišče sklenilo, da stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatki obdolženca in potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika obremenjujejo proračun.

2. Zoper ta sklep se iz razloga po 2. točki prvega odstavka 370. člena v zvezi. s 3. točko 372. člena ZKP, tedaj pritožbenega razloga kršitve kazenskega zakona v vprašanju, ali so podane okoliščine, ki izključujejo kazenski pregon, pritožuje višja državna tožilka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep prvostopenjskega sodišča razveljavi ter zadevo pošlje sodišču prve stopnje v novo odločitev.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po pregledu spisovnega gradiva višje sodišče ugotavlja, da je potrebno pritožbi višje državne tožilke ugoditi. Iz razlogov izpodbijane odločbe je namreč razvidno, da je izdajo grajane sodne odločbe sodišče prve stopnje oprlo na uporabo pravnega načela res iudicata, ko je presodilo, da gre v obravnavani zadevi za ponovno sojenje o isti stvari. Tako naziranje prvostopenjskega sodišča pa je pravnopomotno. Iz spisovnih podatkov je sicer res razvidno, da je bil obdolženemu E. Š. dne 30.07.2016 izdan plačilni nalog štev. 000011259122, s katerim je bil spoznan za odgovornega prekrška po tretjem odstavku 6. člena Zakona o javnem redu in miru (ZJRM). Plačilni nalog je postal pravnomočen dne 09.08.2016. Iz vsebine plačilnega naloga je videti, da gre za nedvomno isti historični dogodek, vendar pa samo to dejstvo še ne pomeni, da gre za že razsojeno stvar. Samo dejstvo, da je obdolžencu za ta isti historični dogodek bil izdan plačilni nalog še ne pomeni, da gre za t.i. "res iudicata", kar posledično pomeni, da tudi to dejstvo ne onemogoča kazenskega pregona zaradi očitanega kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122.čl. Kazenskega zakonika (KZ-1), enako tudi VS RS v sodbi opr. štev. I Ips 3634/2014 z dne 07.04.2016. Bistvena je namreč ocena o tem, kakšna je kriminalna količina, vsebovana v prekrškovnem postopku oz. postopku za izdajo plačilnega naloga in kazenskem postopku. Iz obtožnega predloga je namreč razvidno, da naj bi zaradi obdolženčevega početja oškodovanec S. Z. utrpel bolečine glave, hrbta in hematom desnega očesa, zaradi česar je bila prizadeta njegova zunanjost. Prepovedana posledica in s tem kriminalna količina, ki je nastala z obravnavanim kaznivim dejanjem je, sledeč obtožnemu predlogu, bistveno večja od posledice, ki jo lahko prinese, čeprav pravnomočno razsojena, kršitev javnega reda in miru. Pri presoji o tem, ali gre ob istem historičnem dogodku in v primeru, ko je za prekršek že bil izdan plačilni nalog, je bistvena kriminalna količina in stopnja ogroženosti zavarovane dobrine (podobno tudi VS RS v sodbi I Ips 16245/2013 z dne 15.05.2014). Sodišče prve stopnje je v zvezi s tem zavzelo stališče, da pri oceni o tem, ali gre za že razsojeno stvar, sploh ni pomembno, ali so deli obtožnega akta dodani ali odvzeti, vendar pa je tako stališče napačno. Presoja o tem, ali gre za že razsojeno stvar mora namreč vsebovati, poleg ocene o tem, ali gre za isti historični dogodek in iste udeležence, tudi oceno o tem, katera pravno zavarovana dobrina je bila v posameznem postopku prekršena in stopnjo kršitve le te. V konkretni kazenski zadevi je taka ocena pokazala, da je ogrožena zavarovana dobrina in posledice, ki so z napadom na njo nastale, bistveno višja od tiste, vsebovane v postopku za izdajo plačilnega naloga in da tedaj za že razsojeno stvar ne more iti.

5. Glede na vse zgoraj navedeno je bilo tedaj potrebno na podlagi prvega odstavka 429. člena v zvezi s prvim odstavkom 392. člena ZKP pritožbi državne tožilke ugoditi, izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nadaljnje postopanje.