Jedro

Kadar je predmet tožbenega zahtevka točno določena nepremičnina, pri ugotavljanju obsega skupnega premoženja zaradi načela superficies solo cedit ni mogoče upoštevati vrednosti prizidka, ki stoji na drugi parceli, čeprav je ta funkcionalno povezan s stavbo, stoječo na nepremičnini, ki je predmet tožbenega zahtevka.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da je nepremičnina parc. št. 3546; stanovanjska stavba v izmeri 106 m2 in dvorišče v izmeri 49 m2, vpisana v vl. št. 462, k.o. D., v solasti pravdnih strank in sicer tožnice do 378/1000 in toženca do 622/1000. Toženi stranki je naložilo tudi povračilo stroškov pravdnega postopka tožeče stranke v višini 1.425,53 EUR.

Zoper navedeno sodbo se po svojem pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pritožuje tožena stranka. Ne strinja se z mnenjem sodišča prve stopnje, da je tožnica uspela izpodbiti zakonsko domnevo, da je njen delež na skupnem premoženju višji od zakonsko domnevane polovice, saj to ni pravilno vrednotilo višine dohodkov pravdnih strank, predvsem pred 1970, ko so bili enaki, pa tudi tega, da je bila tožnica v začetku zakonske zveze nezaposlena, kasneje pa se izredno šolala, zato njen prispevek z delom ne more biti posebej vrednoten. Opozarja, da bi moralo sodišče ovrednotiti tudi toženčev zaslužek z opravljenimi nadurami, z delom „na črno“ in delom pri adaptaciji nepremičnine. Nasprotuje  ugotovljeni vrednosti skupnega premoženja in opozarja na mnenje postavljenega izvedenca, da bi bilo za podrobnejšo ocenitev vrednosti skupnega premoženja pridobiti tudi geodetske izmere. Po mnenju toženca je potrebno upoštevati tudi, da je sam naknadno dokupil določene nepremičnine. Izpodbija tudi odločitev o stroških postopka, predlaga spremembo izpodbijane sodbe in priglaša stroške pritožbe.

Tožeča stranka na vročeno pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je sledeč izvedenskemu mnenju izvedenca gradbene stroke A. B. in njegovim dopolnitvam ugotovilo, da skupno premoženje pravdnih strank predstavlja delež do 66/100 nepremičnine parc. št. 3546, vpisana v k.o. D., ocenjen na vrednost 96.440,21 EUR. Pri izračunu vrednosti nepremičnine (tako povečanja vrednosti z adaptacijami kot celotne tržne vrednosti nepremičnine) izvedensko mnenje upošteva tudi vrednost prizidkov (prizidek delavnice in drvarnice ter prizidek garaže in sobe). Že v postopku na prvi stopnji, pa tudi v pritožbi, toženec opozarja, da prizidki ne stojijo na nepremičnini parc. št. 3546 (1), pa tudi, da jih je pridobil sam. Zakaj sodišče prve stopnje šteje, da tudi te nepremičnine šteje za skupno premoženje, to ni obrazložilo. Prav tako pa ni mogoče slediti izračunu vrednosti in posledično tudi obsegu skupnega premoženja, izraženega v odstotkih od vrednosti celotne nepremičnine. Kot že rečeno, je pri izračunu vrednosti upoštevana tudi vrednost prizidkov, ki ne morejo biti predmet samostojne cenitve, pač pa je to lahko le nepremičnina (2), na kateri stojijo. Pri tem pa ta vrednost ne more biti upoštevana pri izračunu skupne vrednosti nepremičnine in posledično obsega skupnega premoženja, ki stoji na parc. št. 3546, vpisane v k.o. D. in je edina zajeta z izrekom izpodbijane sodbe. Če tožeča stranka s tožbenim zahtevkom ni zajela tudi ostalih nepremičnin, ki so morebiti skupno premoženje pravdnih strank (parcel, na katerih v celoti ali deloma stojijo prizidki), sodišče lahko vrednoti le vrednost nepremičnine, zajete s tožbenim zahtevkom in določi obseg skupnega premoženja, ki se nahaja na tej nepremičnini (to je parc. št. 3546, k.o. D.).

Ker razlogi sodbe nasprotujejo njenemu izreku in se zato izpodbijane sodbe ne da preizkusiti, je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Pritožbeno sodišče je zato ugodilo pritožbi in sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Takšne kršitve namreč ni moglo samo odpraviti, ker bo pravdni stranki le na ustrezno obrazloženo sodbo sodišča prve stopnje omočena učinkovita ustavno zagotovljena pravica do pravnega sredstva (1. odstavek 354. člena ZPP v povezavi s 25. členom Ustave Republike Slovenije).

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ob nespremenjenem tožbenem zahtevku ponovno ugotoviti skupno vrednost nepremičnine parc. št. 3546, vpisana v k.o. D. (skupaj s tistim, kar stoji le na tej parceli) in nato tudi odstotek skupnega premoženja na tej nepremičnini ter ponovno odločiti o tožbenem zahtevku. Pri tem pa paziti, da s ponovno odločitvijo za toženca ne bo odločilo manj ugodno, kot z izpodbijano sodbo, saj se je pritožila le tožena stranka. Če vrednosti ob odsotnosti dokaznih predlogov za postavitev morebiti potrebnih izvedencev ustrezne stroke (geodetov) ne bo moglo ugotoviti, pa odločiti po pravilu o dokaznem bremenu (3). V primeru spremembe tožbenega zahtevka (njegove razširitve tudi na preostale nepremičnine) pa obrazložiti, zakaj te nepremičnine šteje za skupno premoženje (ali je pridobljeno s sredstvi, ustvarjenimi z delom, v času trajanja zakonske zveze). V vsakem primeru pa bolj podrobno in konkretizirano obrazložiti, kako je vrednotilo dohodke pravdnih strank pred letom 1970, toženčev zaslužek z opravljenimi nadurami, delom „na črno“ in delom pri adaptaciji nepremičnine.

Ker je pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo, je odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP).

(1) Zaradi načela superficies solo cedit, uveljavljenega v sistemu stvarnega prava, je vse, kar je trajno na, pod ali nad nepremičnino,sestavina nepremičnina, če zakon ne določa drugače (8. člen Stvarnopravnega zakonika - SPZ).

(2) Nepremičnina je prostorsko odmerjen del zemeljske površine, skupaj z vsemi sestavinami (18. člen SPZ).

(3) Kadar sodišče na podlagi izvedenih dokazov ne more zanesljivo ugotoviti kakega dejstva, sklepa o njem na podlagi pravila o dokaznem bremenu (215. člen ZPP).