Jedro

S posredovanjem dokumentov prosilcu je nastopilo stanje, ki ga je tožnica želela z zahtevkom za odpravo izpodbijane odločbe preprečiti, kar pomeni, da si zaradi okoliščin, nastalih zaradi izvršitve odločbe in izročitve dokumentov prosilcu, svojega pravnega položaja z vloženo tožbo ne more več izboljšati.

Tožnica je bila v konkretnem primeru seznanjena z okoliščinami, ki so vplivale na njen pravni interes oziroma njegovo prenehanje, tj je z izročitvijo dokumentov prosilcu, in se o tem tudi izjavila. Tožnica po lastni volji ugotovitvenega zahtevka ni postavila, pa bi ga lahko, sodišče pa je ni bilo dolžno pozvati, da tak zahtevek postavi.

Izrek

I.Tožba se zavrže.

II.Tožeča stranka sama trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

O izpodbijani odločbi

1.Informacijska pooblaščenka (v nadaljevanju IP) je na podlagi na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (v nadaljevanju ZlnfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 252. člena in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) z odločbo št. 090-120/2017/33 z dne 19. 2. 2020 (v nadaljevanju: izpodbijano odločbo) delno ugodila pritožbi prosilca A. A. z dne 5. 6. 2017 glede dostopa do dokumentov št. 71009-9/2015-4 in št. 71009- 9/2015-6 in delno odpravila odločbo Republike Slovenije, Komisije za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju KPK ali organ) z dne 30. 5. 2017, št. 0900-19/2017-4. Odločila je, da je organ dolžan prosilcu v roku enaintridesetih dni od prejema te odločbe po elektronski pošti posredovati: (i) dokument št. 71009-9/2015-4, pri čemer je organ dolžan prekriti: prebivališče kršitelja, šifre obrazca, premoženje kršitelja; celotno prvo alinejo v prvem odstavku in (ii) dokument št. 71009-9/2015-6, na način, da se prosilcu posreduje izključno prvo in drugo stran dokumenta do "obrazložitve" na drugi strani, pri čemer se na prvi strani prekrijejo: prebivališče, EMŠO in državljanstvo kršitelja, celotno točko a), črtne kode obrazca, premoženje kršitelja, pod besedo "določi" se prekrije prva alineja (1. točka izreka izpodbijane odločbe). IP je zavrnila pritožbo prosilca v delu, v katerem mora organ v skladu s prvo točko izreka izpodbijane odločbe, dokumenta prekriti (2. točka izreka izpodbijane odločbe), zavrnila zahtevo stranskega udeleženca za povrnitev stroškov (3. točka izreka izpodbijane odločbe) in ugotovila, da v postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški (4. točka izreka izpodbijane odločbe).

Navedbe tožnice

2.Tožnica predlaga, da zaradi napačne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev postopka, sodišče odpravi izpodbijano odločbo v 1. in 3. točki izreka in odloči, da se pritožba prosilca zavrne. Podrejeno predlaga odpravo in vrnitev toženki v ponovno odločanje ter zahteva povrnitev stroškov postopka.

3.Tožnica v vlogi, prejeti dne 28. 5. 2020, navaja, da je sporna razlaga in uporaba 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki ju nasprotni stranki razlagata izjemno široko, s čimer se ne more strinjati. Meni, da je glede na to, da gre za "izjemo od izjem", treba nujno razlagati ozko in v skladu z namenom ZDIJZ. Meni, da ni pravilno stališče "nasprotnih strank", da je obveznost poročanja o premoženjskem stanju povezana s statusom javnega (poklicnega) funkcionarja. Poudarja, da iz drugega odstavka 41. člena ZIntPK izhaja, da lahko predmetni prekršek stori tudi oseba brez statusa oziroma v času, ko se javna funkcija ne izvaja več, zato ni pravilen tudi zaključek, da gre v konkretnem primeru za prekršek, ki je povezan z izvajanjem javne funkcije, saj gre za prekršek, ki je od te neodvisen in na njeno izvajanje z ničemer ne vpliva, posledično pa tudi ne gre za podatke, ki bi bili v povezavi z izvrševanjem javne funkcije. Tožnica meni, da za obravnavani primer ni ustrezno sklicevanje toženke na primer Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi št. 1009/16 Center for Democracy and the Rule of Law v. Ukraine.

4.Tožnica navaja, da so neutemeljeni tudi očitki stranskega udeleženca, da so naziranja tožnice v popolnem nasprotju z ustavno zagotovljeno pravico posameznikov, da pridobijo informacije javnega značaja. Tožnica še navaja, da so nerelevantne in tudi pravno nepravilne navedbe stranskega udeleženca o začasni odredbi, ki je bila izdana v predmetni zadevi, zato se tožnica do tovrstnega navajanja ne bo po nepotrebnem opredeljevala. V zvezi z njimi poudarja le, da gre za nedopustno postopanje KPK, ki je v konkretnem primeru prosilcu razkrila dokumente še pred potekom roka za pravno sredstvo, s čimer je v celoti izvotlila pravico tožnice do pravnega sredstva, ki ji pripada tako po ZDIJZ kot ZUS-1 in tudi Ustavi RS (25. člen), kot tudi njeno pravico do sodnega varstva (23. člen Ustave RS). Kljub takšnemu postopanju KPK in razkritju dokumentov, je zaradi spoštovanja oziroma zagotavljanja navedenih pravic odločitev o (ne)zakonitosti izpodbijane odločbe toženke v predmetnem sporu nujna, saj bo od izida spora odvisna zakonita uporaba dokumentov, ki jih je preuranjeno oziroma po oceni tožnice nezakonito, pridobil stranski udeleženec.

Navedbe toženke

5.Toženka v odgovoru na tožbo predlaga zavrnitev tožbe. Navaja, da se prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, v okviru katere je zakonodajalec izvedel test tehtanja, ne nanaša zgolj na "dela in naloge" konkretnega javnega funkcionarja, temveč je uporabljen izraz "v povezavi z opravljanjem javne funkcije", kar je bistveno širši pojem in zato zajema tudi širše področje javnosti. Za razlago, kot jo navaja tožnica, zato ni pravne podlage. Meni, da je obveznost poročanja o premoženjskem stanju povezana s statusom javnega (poklicnega) funkcionarja, kar je javna funkcija, zato so tudi vse informacije v zvezi s tem v neposredni zvezi z opravljanjem javne funkcije. V konkretnem primeru so predmet presoje dokumenti, povezani s prekrškom, ki ga lahko stori le oseba s statusom (funkcionarja), kot ga določa prekrškovna določba in ki ga je imela tudi tožnica, zato gre za primer ravnanja v okviru izvrševanja javne funkcije, kar v skladu s 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ sodi med prosto dostopne informacije javnega značaja. Poudarja temeljno načelo ZDIJZ, da zajema vse informacije, ki ustrezajo zakonski opredelitvi v 4. členu ZDIJZ, ne glede na to, kdaj so nastale. Zato se po mnenju toženke v postopku po ZDIJZ ni mogoče sklicevati, da je nekaj "stvar preteklosti". Okoliščina, ki jo izpostavlja tožnica, da gre za časovno oddaljenost prekrška, po mnenju toženke ne more biti razlog za zavrnitev dostopa do informacije javnega značaja. Toženka ni vezana na svojo predhodno odločitev, kadar od nje argumentirano odstopi, kot je bilo to v konkretnem primeru.

6.Toženka opozarja tudi na zadnjo odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi št. 10090/16 Centre for Democracy and the Rule of Law v. Ukraine z dne 26. 3. 2020, v kateri je sodišče zavzelo stališče, da osebni podatki javnih funkcionarjev niso absolutno varovani, ampak ima javnost, v okviru izvrševanja pravice odstopa do informacij javnega značaja, do njih lahko dostop. Toženka pri tem vztraja, da gre za prekršek, ki je povezan z izvajanjem javne funkcije, saj gre za "specialno" kršitev, ki jo lahko stori zgolj oseba s statusom funkcionarja, kar je javna funkcija, posledično pa zahtevane informacije sodijo v okvir določbe prve alineje tretjega dostavka 6. člena ZDIJZ, te informacije pa so že po samem zakonu absolutno javno dostopne.

Navedbe prosilca

7.Prosilec v bistvenem navaja, da je KPK izpodbijano odločbo že izvršila in mu 4. 3. 2020 posredovala zahtevane informacije javnega značaja.

K I. točki izreka

Tožba ni dovoljena.

8.Na obstoj predpostavk iz prvega odstavka 36. člena ZUS-1 mora sodišče po uradni dolžnosti paziti ves čas postopka (drugi odstavek 36. člena ZUS-1).

9.Ni sporno, da je KPK izpodbijano odločbo, zoper katero je tožnica vložila tožbo, že izvršil in prosilcu 4. 3. 2020 posredoval dokumente iz 1. točke izreka izpodbijane odločbe. S tem je tožnica seznanjena, saj je v vlogi navedla, da gre za nedopustno postopanje KPK, ki je po njenem mnenju v konkretnem primeru prosilcu razkrila dokumente še pred potekom roka za pravno sredstvo, s čimer je v celoti izvotlila pravico tožnice do pravnega sredstva, ki ji pripada tako po ZDIJZ kot ZUS-1 in tudi Ustavi RS (25. člen), kot tudi njeno pravico do sodnega varstva (23. člen Ustave RS). S posredovanjem dokumentov prosilcu je nastopilo stanje, ki ga je tožnica želela z zahtevkom za odpravo izpodbijane odločbe preprečiti, kar pomeni, da si zaradi okoliščin, nastalih zaradi izvršitve odločbe in izročitve dokumentov prosilcu, svojega pravnega položaja z vloženo tožbo ne more več izboljšati. Ena izmed predpostavk, ki mora biti podana, da sodišče zadevo obravnava po vsebini je, da upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, posega v tožnikovo pravico ali njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist (6. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1). Vsakdo, ki v upravnem sporu uveljavlja varstvo svojih pravic oziroma pravnih koristi, mora namreč ves čas postopka izkazovati pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo. To pomeni, da mora ves čas postopka izkazovati, da bi ugoditev tožbi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči. Pravovarstveni interes namreč pomeni možnost, da si stranka s tožbo v upravnem sporu izboljša svoj pravni položaj. Tožnica je zahtevala odpravo odločbe toženke, da mora organ prosilcu posredovati dokument št. 71009-9/2015-4 in dokument št. 71009-9/2015-6, ki ju je prosilec že prejel, kar ni sporno. Glede na to, da je tožnica vložila izpodbojno tožbo zoper odločbo, ki je bila že izvršena, si s tako tožbo svojega pravnega položaja ne more več izboljšati, saj morebitna odprava izpodbijane odločbe ne bi mogla voditi do izboljšanja njenega pravnega položaja. Tožnica nenazadnje tudi sama priznava, da je zaradi izročitve dokumentov prosilcu še pred potekom roka za pravno sredstvo, KPK v celoti izvotlila pravico tožnice do pravnega sredstva, ki ji pripada tako po ZDIJZ kot ZUS-1 in tudi Ustavi RS (25. člen), kot tudi njeno pravico do sodnega varstva (23. člen Ustave RS).

10.Neutemeljeno pa tožnica navaja, da je, kljub takšnemu postopanju KPK in razkritju dokumentov, zaradi spoštovanja oziroma zagotavljanja navedenih pravic odločitev o (ne)zakonitosti izpodbijane odločbe v predmetnem sporu nujna, saj naj bi od izida spora odvisna zakonita uporaba dokumentov, ki jih je preuranjeno oziroma po oceni tožnice nezakonito, pridobil prosilec. V obravnavanem primeru bi namreč navedeno lahko dosegla z ugotovitvijo nezakonitosti odločbe, če bi tak tožbeni zahtevek postavila. Sodišče pojasnjuje, da vsebina tožbenega zahtevka ne spada na področje materialnega procesnega vodstva iz prvega odstavka 285. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki pomeni dolžnost sodišča, da poskrbi, da stranke pred obravnavo ali med njo navedejo vsa odločilna dejstva, da se dopolnijo nepopolne navedbe strank o pomembnih dejstvih, da se ponudijo ali dopolnijo dokazila, ki se nanašajo na navedbe strank in da se dajo vsa potrebna pojasnila, da se ugotovita sporno dejansko stanje in sporno pravno razmerje, ki sta pomembni za odločbo. Materialno procesno vodstvo se torej nanaša na pridobitev pojasnil v zvezi z dejanskim stanjem in pravnim razmerjem, ki sta sporna med strankama, ne pa na oblikovanje zahtevkov oziroma predloga v upravnem sporu, kako naj sodišče odloči v zvezi z izpodbijanim upravnim aktom. Tožnica je bila v konkretnem primeru seznanjena z okoliščinami, ki so vplivale na njen pravni interes oziroma njegovo prenehanje, tj je z izročitvijo dokumentov prosilcu, in se o tem tudi izjavila. Tožnica po lastni volji ugotovitvenega zahtevka ni postavila, pa bi ga lahko, sodišče pa je, kot obrazloženo zgoraj, tudi ni bilo dolžno pozvati, da tak zahtevek postavi.

11.Sodišče je po ugotovitvi, da tožnica nima pravnega interesa za tožbo, na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo zavrglo.

K II. točki izreka

12.Sodišče je tožbo zavrglo, zato je na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 odločilo, da tožeča stranka trpi svoje stroške postopka.

-------------------------------

11. točka izpodbijane odločbe: ...organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih dni od prejema te odločbe po elektronski pošti posredovati: (i) dokument št. 71009-9/2015-4, pri čemer je organ dolžan prekriti: prebivališče kršitelja, šifre obrazca, premoženje kršitelja; celotno prvo alinejo v prvem odstavku in (ii) dokument št. 71009-9/2015-6, na način, da se prosilcu posreduje izključno prvo in drugo stran dokumenta do "obrazložitve" na drugi strani, pri čemer se na prvi strani prekrijejo: prebivališče, EMŠO in državljanstvo kršitelja, celotno točko a), črtne kode obrazca, premoženje kršitelja, pod besedo "določi" se prekrije prva alineja.

2Prim. sklepe Vrhovnega sodišča RS I Up 138/2023 z dne 6. 9. 2023, I Up 16/2023 z dne 25. 5. 2023 in I Up 13/2023 z dne 24. 5. 2023.

3Prim. sklep Vrhovnega sodišča I Up 138/2023 z dne 6. 9. 2023.

4Prim. še sklepe Vrhovnega sodišča I Up 138/2023 z dne 6. 9. 2023, I Up 16/2023 z dne 25. 5. 2023, I Up 13/2023 z dne 24. 5. 2023, I Up 36/2020 z dne 7. 1. 2020, I Up 33/2019 z dne 22. 5. 2019 in I Up 159/2015 z dne 20. 1. 2016.