Jedro

Izpodbijan sklep tožene stranke ni ustrezno obrazložen. Iz obrazložitve upravnega akta morajo biti konkretizirane okoliščine in tudi podlaga za odločitev organa v takšni meri, da jih nasprotna stranka lahko preveri oziroma se do njih opredeli, kakor tudi, da jih ob morebitno vloženi tožbi lahko preizkusi sodišče.

Izrek

I. Tožbi se ugodi in se 2. točka izpodbijanega sklepa Mestne občine Murska Sobota, Mestna uprava, oddelek za premoženjskopravne zadeve št. 3502-00065/2020-5 (510) z dne 20. 5. 2020, odpravi ter vrne organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. V izpodbijani odločbi je tožena stranka ustavila upravni postopek za izdajo dovoljenja za posebno uporabo javne površine začet na zahtevo stranke Dnevni bar A. A., s.p., v zvezi z postavitvijo gostinskega vrta (1. točka izreka) ter odločila, da v tem postopku stroški niso nastali (2. točka izreka).

2. Obrazložila je, da je Dnevni bar A. A., s.p., z dopisom z dne 4. 5. 2020 podal vlogo za izdajo dovoljenja za posebno uporabo javne površine za namen uporabe gostinskega vrta pred svojim lokalom na B. ulici v Murski Soboti. Tožena stranka je pozvala navedeno stranko s pozivom z dne 6. 5. 2020 na dopolnitev vloge. Nadalje je 8. 5. 2020 tožena stranka prejela še vlogo pooblaščenca tožeče stranke, s katero je predlagala, da se ji prizna položaj stranskega udeleženca v postopku odločanja. A. A. je po elektronski pošti 12. 5. 2020 sporočil, da se več ne zanima za vrt na tržnici in da se naj njegova vloga smatra kot nična. Tožena stranka je tako na podlagi 135. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) izdala sklep, da se postopek ustavi. Odločila je še, da glede na določbe 114. do 118. v povezavi z 213. členom ZUP posebni stroški v postopku niso nastali.

3. Organ druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnil ter odločil, da posebni stroški z izdajo te odločbe niso nastali in da tožeča stranka sama krije svoje stroške. Pojasnil je, da je tožena stranka šele po prejemu vloge stranke A. A., s.p. preverjala vlogo stranke, ali je ta vloga sploh popolna in sposobna za obravnavo. Glede na to, da vloga še ni bila popolna, so stranko pozvali na dopolnitev vloge. Tožeča stranka pa še ni bila pozvana s strani tožene stranke ali uveljavlja svoje interese kot stranski udeleženec, saj vloga prosilca še ni bila popolna in še po vsebini ni bila primerna za obravnavo, zato o njej še niso odločali. Meni, da je vloga pooblaščenca bila zato preuranjena in jo je podal samoiniciativno in je bila s postopkovnega vidika v tisti fazi nepotrebna, saj še ni bilo interesa nasprotne stranke, ki bi ga morala uveljavljati. Stranka z vlogo pooblaščenca B. B., s.p. niti ni bila seznanjena in je sama podala predlog za umik svoje zahteve, zato bi bilo že s samega postopkovnega vidika nepravilno, da bi morala kriti stranka stroške potencialnega nasprotnega udeleženca.

4. Tožnik v tožbi poudarja, da je stranka Dnevni bar A. A., s.p., podal vlogo 4. 5. 2020 za postavitev gostinskega letnega vrta. Tožeča stranka je 7. 5. 2020 prijavila stransko udeležbo v tem upravnem postopku in zatrjevala, da je zahteva za izdajo vloge in dovoljenja za posebno uporabo javne površine za postavitev letnega vrta na parc. št. 1111/0 in 1111/1 k.o. C., nedovoljena. Tožeča stranka je namreč kot stranska udeleženka opozarjala, da je tožena stranka z odločbo št. 3502-0016/2020 z dne 22. 1. 2020 del parcele št. 1111/0 in 1111/1 k.o. C. že oddala tožeči stranki za postavitev letnega vrta. Vlagatelj A. A., s.p. je namreč zahteval, da ima posebno uporabo javne površine oz. letni vrt prav na tistem delu parcele, kjer ima letni vrt že tožeča stranka. Dne 20. 5. 2020 je tožena stranka izdala sklep o ustavitvi postopka. Tožeča stranka meni, da je odločba tožene stranke glede stroškov v upravnem postopku nepravilna. Opozarja, da je tožena stranka v sklepu z dne 20. 5. 2020 navajala, da posebni stroški v postopku niso nastali iz razloga, ker je tožena stranka že pred prejemom vloge tožeče stranke pozvala stranko A. A., s.p. na dopolnitev svoje vloge s potrebnimi dovoljenji in dokazili in tako dejanja tožeče stranke niso v ničemer vplivala na odločitev tožene stranke. V odločbi z dne 27. 7. 2020 pa tožena stranka navaja, da je vloga tožeče stranke preuranjena in da je bila podana samoiniciativno in je bila s postopkovnega vidika v tisti fazi postopka nepotrebna, saj še ni bilo interesa nasprotne stranke, ki bi ga morala uveljavljati.

5. Tožeča stranka v tožbi izpodbija sklep o stroških ter izpostavlja dejstvo, da je tožeča stranka za vlogo A. A., s.p. izvedela prav od A. A., s.p. oz. od njegove partnerice B. A., ki je to vlogo poslala tožeči stranki. Na ta način je torej tožeča stranka izvedela, da želi A. A., s.p. z vlogo za letni vrt poseči v tisti del letnega vrta, ki ga sedaj uporablja tožeča stranka. Ko je tožeča stranka izvedela za navedeni upravni postopek, je imela pravni interes, da v postopku sodeluje kot stranski udeleženec, ker se je z zahtevkom stranke A. A., s.p. posegalo v njen letni vrt in v njene pravice, ki jih tožeča stranka ima na podlagi odločbe z dne 22. 1. 2020. Tožeča stranka je tako imela pravico, da vstopi v navedeni postopek kot stranski udeleženec in da zavaruje svoje pravice. Tožeči stranki ni bilo potrebno čakati na poziv tožene stranke, da naj vstopi v postopek, ker niti ni bilo jasno, ali bo tožena stranka tožečo stranko pozvala v navedeni upravni postopek. V svoji vlogi z dne 7. 5. 2020 pa je tožeča stranka navedla tudi bistvene stvari, zakaj stranka A. A., s.p. ne more imeti letnega vrta z uporabo javne površine na tistem delu, kjer ima sedaj letni vrt tožeča stranka. Tako je tožena stranka opozorila, da stranka A. A., s.p. nima pogojev, da bi lahko imela gostinski obrat. Tožena stranka je očitno tožeči stranki priznala položaj stranskega udeleženca v skladu z določbo 43. člena ZUP, na podlagi katere se ima pravico udeleževati postopka tudi oseba, ki izkaže pravni interes. Navedeno dejstvo izhaja iz tega, ker je tožena stranka sklep, da se upravni postopek ustavi, poslala oz. vročila tudi tožeči stranki, prav tako je tožena stranka odločala o pritožbi tožeče stranke. Tako je očitno, da je bil pravni interes tožeče stranke za nastopanje v upravnem postopku izkazan in je tožeča stranka imela položaj stranskega udeleženca.

6. Glede navedb, da je vloga tožeče stranke bila preuranjena ter da je bila podana samoiniciativno in nepotrebna, tožeča stranka navede, da temu ni tako. Ko je že bila vložena vloga s strani stranke A. A., s.p., je tožeča stranka imela pravico, da se tega upravnega postopka udeležuje, ker ima sama nasprotni interes kot stranka A. A., s.p. Vloga je torej bila potrebna. Posebni stroški pa so tožeči stranki nastali s prijavo tožeče stranke v upravnem postopku 8. 5. 2020. Ta vloga je bila vložena 4 dni pred dnevom, ko je stranka A. A., s.p. umaknila svojo vlogo. V tej zadevi je pomembno, da je tožeča stranka pravočasno podala svojo vlogo. Predlaga odpravo odločbe in vrnitev v ponovni postopek ter zahteva povračilo stroškov.

7. Tožena stranka v odgovoru na tožbo v celoti nasprotuje tožbenemu zahtevku tožeče stranke. Opozarja, da je bila vloga A. A. v fazi dopolnitve, ko je tožeča stranka 7. 5. 2020 prijavila stransko udeležbo v upravnem postopku, ki bi se začel pod pogojem, da stranka dopolni svojo vlogo. Po drugem odstavku 67. člena ZUP se šteje, da je vloga vložena takrat, ko je bila vložena vloga, s katero so pomanjkljivosti odpravljene. Če stranka v tem roku pomanjkljivosti ne odpravi, organ s sklepom zavrže vlogo. Tako je tožeča stranka prijavila stransko udeležbo v času, ko se še upravni postopek niti ni začel, saj je stranka vložila pomanjkljivo vlogo in zato je šteti, da je bila vloga tožeče stranke preuranjena in podana samoiniciativno, saj je bila s postopkovnega vidika v tisti fazi postopka nepotrebna, saj se še upravni postopek sploh ni začel. 8. Zavrača navedbe, da je hotela stranka A. A. z vlogo poseči v njen letni vrt in njene pravice. Iz same odločbe oz. dovoljenja za posebno uporabo javne površine z dne 22. 1. 2020 št. 3502-00016/2020 jasno izhaja, da se dovoljenje lahko naknadno dopolni in spremeni, v kolikor za to obstajajo tehtni razlogi, med katere spada optimalna zapolnitev javne površine na območju postavitve, s čimer se je tožeča stranka strinjala, ko ji je bila izdana odločba. Neutemeljene in zavajajoče so tudi insinuacije tožeče stranke, da se ji je tako mudilo, da zavaruje svoje pravice, in da ji ni bilo potrebno čakati na poziv tožene stranke, da naj vstopi v postopek, ker niti ni bilo jasno, ali bo tožena stranka tožečo stranko pozvala v navedeni upravni postopek.

9. Ker je Dnevni bar A. A., s. p., 12. 5. 2020 po elektronski pošti sporočila, da se več ne zanima za letni vrt na tržnici in da naj se vloga smatra kot nična, je bil 20. 5. 2020 izdan sklep o ustavitvi postopka, ki ga je tožena stranka izdala na podlagi 134. in 135. člena ZUP in v njem povsem pravilno utemeljila, da posebni stroški v postopku niso nastali, saj je Mestna občina Murska Sobota, že pred prejemom prijave stranske udeležbe pozvala stranko na dopolnitev vloge in tako dejanja pooblaščenca tožeče stranke niso v ničemer vplivali na odločitve Mestne občine Murska Sobota, še posebej pa ne z zavajajočimi in nepravilnimi navajanji, ki jih pooblaščenec tožeče stranke piše v svojih vlogah.

10. Glede navajanja tožeče stranke, da je očitno tožeči stranki priznala položaj stranskega udeleženca v skladu z določbo 43. člena ZUP, pa je tožena stranka mnenja, da tožeča stranka z nepravilnim tolmačenjem določb ZUP-a in neutemeljenimi navedbami hoče prikazati, da je bil tožeči stranki priznan položaj stranskega udeleženca. Iz samega sklepa z dne 20. 5. 2020 št. 3502- 00065/2020-5 (510) jasno izhaja, da se vloga pooblaščenca Simone Klement s.p., s katero je predlagala, da se ji prizna položaj stranskega udeleženca v postopku odločanja o vlogi za izdajo dovoljenja za posebno uporabo javne površine vlagatelja A. A., s p., zavrne kot neutemeljena.

11. Zaradi navedb tožeče stranke, da je bilo v postopku potrebno uporabiti prvi in šesti odstavek 114. člena ZUP, pa je potrebno navesti, da je stranka podala nepopolno vlogo zaradi katere se še upravni postopek ni niti začel, med tem ko stranskemu udeležencu ni bila priznana stranska udeležba, zato je tožeča stranka prav napisala, da je potrebno uporabiti prvi odstavek 114. člena ZUP, ki določa, če stranski udeleženec s svojim zahtevkom ni uspel, krije svoje stroške sam, saj mu ni bila priznana stranska udeležba, prav tako pa dejstva, ki jih je stranski udeleženec navajal v svojih vlogah niso utemeljena in so oprta na napačno zakonsko podlago.

12. Tožeča stranka v pripravljalni vlogi še poudarja, da je logično, da je z prijavo stranske intervencije tožeča stranka zavarovala svoj pravni interes in da za prijavo stranske intervencije v upravnem postopku ni potreben poziv upravnega organa. Bistveno je, da je tožena stranka tožeči stranki poslala sklep o ustavitvi postopka, ker je A. A., s.p. umaknil svojo vlogo za letni vrt. S tem, ko je tožena stranka tožeči stranki poslala navedeni sklep o ustavitvi postopka, je s tem dejansko tožeči stranki priznala položaj stranskega udeleženca v upravnem postopku.

**K I. točki izreka:**

13. Tožba je utemeljena.

14. Kot že rečeno, je tožeča stranka v upravnem postopku, ki je bil ustavljen z izpodbijanim sklepom, vložila zahtevo za udeležbo v postopku. Tako je 4. 5. 2020 Dnevni bar A. A., s.p. podal vlogo za izdajo dovoljenja za posebno uporabo javne površine za namen uporabe gostinskega vrta pred svojim lokalom na B. ulici v Murski Soboti. Tožena stranka je pozvala navedeno stranko s pozivom z dne 6. 5. 2020 na dopolnitev vloge. Nadalje je 8. 5. 2020 tožena stranka prejela še vlogo pooblaščenca tožeče stranke, s katero je predlagala, da se ji prizna položaj stranskega udeleženca v postopku odločanja. Dnevni bar A. A., s.p. je sicer vlogo z dopisom z dne 12. 5. 2020 umaknil. 15. Tožena stranka sicer v odgovoru na tožbo navaja, da je zahtevo tožeče stranke za stransko udeležbo zavrnila kot neutemeljeno s sklepom z dne 20. 5. 2020. Vendar to iz navedenega sklepa ni razbrati. Iz izpodbijanega sklepa le izhaja, da je tožena stranka menila, da vložena vloga tožnice v ničemer ni vplivala na odločitev v zadevi, zato je zahtevo tožeče stranke za povračilo stroškov zavrnila. Iz izreka sklepa ne izhaja, da se tožeči stranki ne prizna položaj stranke udeleženke. Dejstvo pa je, da je tožena stranka navedeni sklep vročala tožeči stranki. Dodati je še, da tožena stranka z odgovorom na tožbo ne more dopolnjevati morebitne pomanjkljive obrazložitve.

16. V skladu z določili 214. člena ZUP mora biti upravna odločba obrazložena na način, da je v obrazložitvi navedena ocena zakonskega dejanskega stanja stvari, ki je pomembna za pravilno in zakonito odločitev, da so navedeni dokazi, ki utemeljujejo obstoj odločitve in dejstev in preudarki, ki so upravni organ vodili pri odločanju. Kolikor odločba nima tovrstne obrazložitve je pomanjkljiva in gre za pomanjkljivost, ki stranki ne omogoča vložitve učinkovitega pravnega sredstva in so na tak način zagotovljena pravna sredstva le navidezna.

17. Izpodbijan sklep tožene stranke ni ustrezno obrazložen. Tožena stranka je v izpodbijanem sklepu prve stopnje najprej pojasnila, da vloga tožeče stranke ni vplivala na dejanja tožene stranke in zahtevo po dopolnitvi vloge, niti na odločitev vlagatelja zahtevka za izdajo dovoljenja. V odločbi z dne 27. 7. 2020 pa tožena stranka zapiše, da stroški postopka tožeči stranki niso priznani, ker je bila njena vloga preuranjena, ker jo je tožeča stranka vložila samoiniciativno in je še ni organ k temu pozval in še ni bilo interesa nasprotne stranke, ki bi ga morala uveljavljati. Iz obrazložitve upravnega akta namreč morajo biti konkretizirane okoliščine in tudi podlaga za odločitev organa (ne samo prepis zakonskega besedila) v takšni meri, da jih nasprotna stranka lahko preveri oziroma se do njih opredeli, kakor tudi, da jih ob morebitno vloženi tožbi lahko preizkusi sodišče. Tako bi v konkretnem primeru moralo biti v izpodbijanem sklepu jasno navedeno, kateri so zakoniti razlogi za zavrnitev stroškov, kot jih določa 113. do 118. člen ZUP, posebej 114. člen ZUP. Med navedenimi zakonskimi določbami ni naveden razlog, da vloga tožeče stranke ni v ničemer vplivala na odločitev in da je bila nepotrebna. Odločba mora biti obrazložena zaradi zaščite enakega varstva in pravic, ki je tudi na upravnem področju del obrambnih pravic pred prekomerno rabo oblasti oziroma njeno zlorabo (6. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic - EKČP).

18. Pritrditi je tožeči stranki, da je v zadevi priglasila udeležbo, ker je menila, da ima pravni interes. Pravni interes izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek, zaradi varstva svojih pravnih koristi (stranski udeleženec, prvi odstavek 43. člena ZUP). Ni potrebno, da organ stranko v vsakem primeru pozove v postopek, kot to zmotno meni tožena stranka in k čemur organ sicer zavezuje 44. člen ZUP. Upravni postopek se začne pred pristojnim organom po uradni dolžnosti ali na zahtevo stranke (prvi odstavek 125. člena ZUP). V konkretnem primeru ni sporno, da se je postopek začel na zahtevo (oz. prošnjo ali drugo vlogo, ki je po naravi stvari izenačena z zahtevo - drugi odstavek 125. člena ZUP).

19. Poudariti je še potrebno, da tožena stranka vložnika vloge Dnevni bar A. A., s.p. o vlogi tožeče stranke ni obvestila, čeprav je bila ta dana tekom postopka. S tem je bila storjena kršitev, saj organ ne sme izdati odločbe preden ne da stranki možnosti, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe (četrti odstavek 146. člena ZUP).

20. Ker torej izpodbijana odločba ni obrazložena, skladno z 214. členom ZUP, je šlo v postopku za bistveno kršitev določb postopka, saj v posledici tožeča stranka tudi ni mogla vložiti ustreznega pravnega sredstva in je tako bila kršena pravica do izjave, zaradi česar je sodišče, na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS, tožbi ugodilo, izpodbijani akt odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrnilo organu prve stopnje v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo treba odpraviti storjeno kršitev in tudi vložniku vloge dati možnost, da se izjavi o vlogi tožeče stranke.

21. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, upravne odločbe ter upravnega spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi zaradi storjenih kršitev pravil upravnega postopka pred izdajo izpodbijanega akta (drugi odstavek 59. člena ZUS-1). Stranki sta sicer soglašali, da se v zadevi glavna obravnava ne opravi.

**K II. točki izreka:**

22. Povrnitev stroškov postopka v upravnem sporu je urejena v določbi 25. člena ZUS-1. Čeprav se po Zakonu o odvetništvu pri odločanju o določitvi plačila in povračilu stroškov odvetniškega zastopanja v postopkih uporablja odvetniška tarifa, je ZUS-1 kot kasnejši in specialni zakon vprašanje ugotavljanja višine stroškov odvetniškega zastopanja v upravnem sporu, ki naj jih uspelemu tožniku povrne nasprotna stranka, uredil drugače kot Zakon o odvetništvu.1 Tako je pri odmeri višine tožnikovih stroškov, čeprav jih je stranka priglasila na podlagi Odvetniške tarife, sodišče, ker je tožbi ugodilo in izpodbijani akt odpravilo, o stroških odločilo skladno z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 in na njegovi podlagi izdanega Pravilnika o povrnitvi stroškov tožnika v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). V skladu z drugim odstavkom 3. člena Pravilnika pripadajo tožeči stranki, ker je bila zadeva rešena na seji in jo je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, stroški v višini 285,00 EUR. Prisojeni znesek se poveča še za 22 % DDV (odvetnik je zavezanec za DDV), kar skupaj znaša 347,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo dalje (prvi odstavek 299. člena v zvezi s 378. členom Obligacijskega zakonika - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS z dne 13. 12. 2006).

23. Plačana sodna taksa za postopek v višini 148,00 EUR bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c taksne tarife Zakona o sodnih taksah, ZST-1).

1 Tako sklep VSRS I Up 141/2017 z dne 6. 9. 2017.