10. 6. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Petra Foedransperga iz Ljubljane na seji dne 10. junija 2004

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 106/99, 72/2000, 124/2000, 109/01, 108/02 in 26/03 - ur.p.b.) se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik vlaga pobudo za oceno ustavnosti Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ- 1). Navaja, da je 17. 2. 1999 vložil zahtevo za priznanje pravice do pokojnine ter da ga je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju Zavod) dne 23. 2. 1999 obvestil, da ima izpolnjene pogoje za priznanje pravice, vendar niso zbrani vsi podatki, na podlagi katerih bi bilo mogoče odmeriti pokojnino. Zato mu je bila določena akontacija pokojnine, ki jo je prejemal od 18. 2. 1999, predčasna pokojnina pa mu je bila dokončno odmerjena 6. 6. 2001. Meni, da Zavod postopka ni vodil v skladu z določbami Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 in nasl. - ZUP), saj ga niso pozvali na dopolnitev nepopolne vloge oziroma ga niso obvestili, kdaj je vloga postala popolna. Navaja še, da 299. člen Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/01 - v nadaljevanju OZ) določa, da pride dolžnik v zamudo, če ne izpolni obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev. Zamuda izpolnitve povzroči dolžnikovo obveznost v obliki plačila zamudnih obresti. Ker naj bi bil Zavod z odmero pokojnine v zamudi več kot dve leti, je dne 14. 9. 2001 zahteval izplačilo obresti od razlike med akontacijo in odmerjeno pokojnino. K pobudi je priložil dopis Zavoda z dne 26. 2. 2001, v kateremu mu ta odgovarja, da mu obresti ne pripadajo, saj Zakon ne določa obrestovanja razlik med akontacijo in odmerjeno pokojnino. Glede na navedeno pobudnik meni, da je ZPIZ-1 v neskladju z načeli pravne države (2. člen Ustave) ter z 22. in s 14. členom Ustave, ker nalaga plačilo zamudnih obresti le zavezancu za plačilo prispevkov, če ti niso vplačani v predpisanem roku (231. člen ZPIZ-1), ne pa tudi Zavodu, ko je v zamudi z izpolnitvijo svoje denarne obveznosti. Ustavnemu sodišču predlaga, naj o protiustavni pravni praznini sprejeme ugotovitveno odločbo.

2.Iz pobude izhaja, da je bistveni očitek pobudnika glede ureditve postopka odmere pokojnine po ZPIZ-1 v tem, da ne predvideva obrestovanja razlike med dokončno odmerjeno pokojnino in akontacijo pokojnine, ki jo zavarovanec prejema v času do končne odmere, zato naj bi bil v neskladju z Ustavo.

Meni, da bi moral Zakon določati, da pripadajo zavarovancu za navedeno razliko zamudne obresti.

3.Po 378. členu OZ dolguje dolžnik, če je v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, poleg glavnice še zamudne obresti. V zamudo pride, če ne izpolni obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev (299. člen OZ). ZPIZ-1 v II. poglavju devetega dela ureja postopek uveljavljanja pravic iz zavarovanja. Člen 260 določa, da se, kadar se v postopku ugotovi, da ima zavarovanec pravico do pokojnine, ni pa mogoče določiti njene višine ali ni mogoče takoj končati postopka zaradi kakšnega predhodnega vprašanja, začasno izplačuje akontacija, ki se določi po zbranih podatkih. Pobudnik navaja, da ga je Zavod obvestil, da ima izpolnjene pogoje za priznanje pravice do pokojnine, vendar da niso zbrani vsi podatki, na podlagi katerih bi bilo mogoče odmeriti pokojnino, zato mu je bila določena akontacija. Akontacijo je prejemal do končne odmere pokojnine. Po oceni Ustavnega sodišča za obdobja, ko posameznik prejema akontacijo, ni mogoče šteti, da je Zavod v zamudi. Zavod namreč določi akontacijo le, ko ne more končati postopka, torej ko v postopku določitve pokojnine pride do situacij, ki jih ureja 260. člen ZPIZ-1. Če pobudnik meni, da mu je Zavod pri opravljanju svoje dejavnosti ali v zvezi z njo povzročil škodo, jo lahko uveljavlja na podlagi prvega odstavka 276. člena ZPIZ-1.

4.Očitki pobudnika o protiustavni pravni praznini so zato neutemeljeni. Iz istih razlogov je neutemeljen tudi očitek o neskladju ZPIZ-1 z drugim odstavkom 14. člena Ustave.

Razlogov, iz katerih naj bi bil v neskladju z 22. členom Ustave pobudnik ni navedel. Ustavno sodišče je pobudo zato zavrnilo kot očitno neutemeljeno.

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 -ZUstS) v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednica dr. Dragica Wedam Lukić