Jedro

Razmerje v vrednostnem trikotniku (zmožnosti matere – zmožnosti očeta – potrebe otroka) se ni bistveno spremenjeno v tožnikovo škodo in zato ne terja znižanja tožnikovega preživninskega bremena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikov zahtevek za znižanje preživnine za mladoletno toženko z 206,64 EUR na 130,00 EUR ter odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške tega postopka.

2. Zoper takšno sodbo se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pravočasno pritožuje tožeča stranka, ki predlaga, da višje sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožniku ni jasno, ali je sodišče prve stopnje zahtevek zavrnilo, ker je ugotovilo, da se okoliščine niso bistveno spremenile in zato ni podlage za novo odmerjanje preživnine, ali zato, ker so se okoliščine spremenile, nato pa preživnino na novo odmerilo v enaki višini. V tem vidi bistveno kršitev določb pravdnega postopka.

Sodišče prve stopnje poleg tega ni pojasnilo niti, katere življenjske stroške je uveljavljal tožnik in katerih ni upoštevalo; takšna obrazložitev ni preverljiva. Sodišče se tudi ni opredelilo do trditev strank, da mož toženkine matere zasluži 1.926,37 EUR, kar je toženka navedla v odgovoru na tožbo. Sodišče ni pojasnilo, zakaj je zgolj na splošno upoštevalo, da je materin mož zaposlen, ne da bi zanj navedlo znesek plače in znesek preživninske obveznosti za otroka iz prvega zakona.

Pritožnik vztraja pri tem, da so se okoliščine bistveno spremenjene, njegova plača je nižja, toženkina mati pa ima vse možnosti za zaposlitev, pa neutemeljeno išče komoditete.

3. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pravno podlago za odločitev o spremembi pravnomočno urejene preživnine predstavlja določba 132. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), ki določa, da lahko sodišče na zahtevo upravičenca ali zavezanca, zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena. Predpogoj za utemeljenost zahtevka za znižanje preživnine je porušeno vrednostno sorazmerje med pravno odločilnimi dejavniki: zmožnostmi obeh staršev in potrebami otroka. Šele poprejšnja ugotovitev obstoja bistveno spremenjenih razmer(1) pogojuje vnovično ugotavljanje vseh pravno relevantnih dejstev, od katerih je odvisna odločitev o preživninski obveznosti.(2)

6. Sodišče prve stopnje je to materialnopravno izhodišče v izpodbijani sodbi povsem pravilno povzelo in ga tudi uporabilo. Obrazložitev je dovolj jasna, da je pritožnik lahko ugotovil, na kateri materialnopravni podlagi in zakaj je sodišče tožbeni zahtevek zavrnilo. Očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) torej ni bila storjena, do kršitve tožnikove pravice do učinkovitega pravnega varstva pa ni prišlo.

7. Sodišče prve stopnje je namreč jasno obrazložilo, da so se okoliščine pri tožniku res spremenile (5. točka obrazložitve izpodbijane sodbe), vendar ne bistveno – tožnikova plača se je znižala iz 700,00 na 625,00 eur (8. točka obrazložitve izpodbijane sodbe). Preverilo je še, ali so se znižale toženkine potrebe (tožnik je v tožbi posplošeno trdil, da so se, ker je deklica zdaj šolarka) in ugotovilo, da se niso. Tudi zmožnosti toženkine matere (ki jih je preverilo mimo trditev tožnika, kar kaže tudi na popolno neutemeljenost očitkov o odsotnosti materialnega pravdnega vodstva) se niso izboljšale v primerjavi s tistimi ob prvi določitvi preživnine; nasprotno – na njeni strani se je spremenilo to, da je rodila dečka A., tako da ima še dodatno preživninsko obveznost. Takšne ugotovitve utemeljujejo odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka, saj jasno kažejo, da razmerje v vrednostnem trikotniku (zmožnosti matere – zmožnosti očeta – potrebe otroka) ni bistveno spremenjeno v tožnikovo škodo in zato ne terja znižanja tožnikovega preživninskega bremena.

8. Ostale pritožbene trditve pa ob obrazloženem za odločitev niso bistvenega pomena, tako da pritožbeno sodišče v nadaljevanju le še kratko dogovarja:

9. Glede na to, da je sodišče ugotovilo, da razmere niso bistveno spremenjene, podrobnejše ugotavljanja tožnikovih življenjskih stroškov (pri katerih ni niti zatrjeval spremenjenih okoliščin), ni bilo potrebno, pritožbene trditve v tej smeri pa so neutemeljene.

10. Do toženkinih trditev o plači moža toženkine mame, se sodišče prve stopnje ni bilo dolžno opredeliti, saj slednji ni zavezan preživljati toženke. Prav iz istega razloga ni analiziralo prihodkov tožnikove partnerke.

11. Ker se pritožnik sklicuje na razloge izpodbijane sodbe o materinih zmožnostih pridobiti zaposlitev, mu pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je sodišče prve stopnje z njimi (resda glede na postavljeni tožbeni zahtevek po nepotrebnem) utemeljilo, zakaj je prav, da mati krije 130,00 eur dekličinih potreb.

12. Pritožba torej ni utemeljena, razlogi na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti, pa niso podani, zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

13. Ker tožnik s pritožbo ni uspel, sam krije stroške pritožbenega postopka, odločitev o tem je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.

Op. št. (1): Ne pa vsakršne spremembe prihodkov in stroškov, ki variirajo prav ves čas.

Op. št. (2): Primerjaj sodbo Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 1678/2012 z 10. 10. 2012 in IV Cp 3468/2015 s 3. 3. 2016.