Jedro

Na podlagi prvega in drugega odstavka 328. člena ZPP lahko predsednik senata kadar koli popravi napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnost prepisa sodbe z izvirnikom.

Izpodabijani popravni sklep je napačen, saj za njegovo izdajo v konkretnem primeru niso bili podani pogoji. Sodišče (z opustitvijo besedne zveze: „v stečaju“) ni zgolj popravilo pomote v imenu toženke, ampak je na podlagi vsebinske presoje vtoževanih terjatev sprejelo vsebinsko odločitev glede pravdne sposobnosti toženke. Ravnalo je v nasprotju z določbami 328. člena ZPP. V uvodu popravnega sklepa je za imenom toženke tudi zmotno (prvič) dodalo, da toženko zastopa stečajni upravitelj.

V 1. točki drugega odstavka 229. člena ZFPPIPP je določeno, da se hkrati z vpisom začetka stečajnega postopka v register pri firmi dolžnika vpiše dodatek „v stečaju“. Navedena določba se na podlagi 383. člena ZFPPIPP smiselno uporablja tudi za postopek osebnega stečaja. V pravnem prometu je tako formalno pravilna uporaba imena stečajnega dolžnika, iz katerega je razvidno, da je dolžnik v stečaju. Dodatek sodišča prve stopnje v sklepu z dne 12. 10. 2020 za imenom toženke, da je v osebnem stečaju, hkrati ne pomeni, da gre v konkretnem primeru za premoženje, ki vpliva na obseg stečajne mase ter da toženko v konkretnem primeru zastopa stečajni upravitelj, ki je za takšno premoženje njen zakoniti zastopnik (389. člen ZFPPIPP). Za imenom toženke sodišče prve stopnje namreč ni navedlo, da jo zastopa stečajni upravitelj. Jasno je tako, da se je izdani sklep z dne 10. 12. 2020 nanašal na toženko kot fizično osebo, ki ima v konkretnem primeru popolno poslovno sposobnost in je stečajni upravitelj zato ne zastopa. Izdaja popravnega sklepa zato ni bila potrebna, niti skladna z določbami 328. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

II. Pritožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim popravnim sklepom odločilo, da se sklep z dne 12. 10. 2020 v uvodu popravi tako, da se navedba tožene stranke pravilno glasi: A. A., davčna številka ... ter da v preostalem delu sklep ostane nespremenjen.

2. Zoper popravni sklep se je pritožil stečajni upravitelj tožene stranke. Uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP1). Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da tožene stranke ne zastopa stečajni upravitelj, temveč se vsa pisanja vročajo neposredno toženki, podrejeno, da izpodbijani sklep razveljavi ter vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, stečajnemu upravitelju pa povrne stroške postopka. Navaja, da je tožeča stranka vložila predlog za izdajo plačilnega naloga zoper toženko kot fizično osebo in v predlogu pravilno navedla, da gre za terjatev nastalo po začetku stečajnega postopka. Sodišče prve stopnje je plačilni nalog napačno izdalo na ime tožene stranke s pripisom: „v osebnem stečaju“, ki jo zastopa stečajni upravitelj. Plačilni nalog je bil vročen stečajnemu upravitelju, ki je vložil ugovor. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim popravnim sklepom sledilo le delu ugovora (popravilo naziv toženke), nepravilno pa ohranilo dikcijo v delu zakonitega zastopstva (navedlo, da toženko zastopa stečajni upravitelj B. B.). Ker gre za izterjavo terjatev, ki bremenijo neposredno toženko in ne predstavljajo stroška stečajnega postopka, ni pravne podlage, da bi toženko v konkretnem primeru moral zastopati stečajni upravitelj. Skladno s 386. členom Zakona o finančnem poslovanju in postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP2) se dolžnikova poslovna sposobnost omeji zgolj tako, da ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje s premoženjem, ki spada v stečajno maso. Stečajni dolžnik samostojno razpolaga s prejemki, ki so izvzeti iz stečajne mase (393. člen ZFPPIPP) in v breme teh prejemkov poravna vse tekoče obratovalne in druge življenjske stroške, zato v takšnem postopku, kot je tudi predmetni, stečajni dolžnik ne potrebuje soglasja ali zastopanja s strani stečajnega upravitelja. Izpodbijani sklep bi zato moral biti naslovljen na toženko osebno in ne kot na stečajno dolžnico, kar je bilo sicer s popravnim sklepom doseženo, vendar v popravnem sklepu ne bi smelo biti navedeno, da toženko zastopa stečajni upravitelj. Priglaša stroške postopka.

3. Na vročeno pritožbo tožnik ni podal odgovora.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožnik je zoper toženko vložil predlog za izdajo plačilnega naloga zaradi plačila 775,47 EUR s pp. Zahtevani znesek se nanaša na zapadle terjatve za opravljene storitve upravljanja. V predlogu je tožnik med drugim navedel, da se je nad toženko dne 18. 1. 2018 začel stečajni postopek ter da so vse terjatve do toženke nastale po začetku stečajnega postopka. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 12. 10. 2020 ugodilo predlogu tožnika in izdalo plačilni nalog. V uvodu odločbe je navedlo identifikacijske podatke toženke s pripisom: „v osebnem stečaju“. Ne drži pritožbeni očitek, da je bil že v sklepu o plačilnem nalogu (napačno) naveden zakoniti zastopnik toženke (primerjaj izvirnik sklepa na red. št. 4 spisa). Sklep je bil le napačno vročen stečajnemu upravitelju. Stečajni upravitelj je vložil ugovor s pojasnilom, da bi moral biti sklep naslovljen na stečajno dolžnico osebno. Sodišče prve stopnje je vlogo stečajnega upravitelja obravnavalo kot predlog za izdajo popravnega sklepa. Z izpodbijanim popravnim sklepom je popravilo naziv toženke tako, da je za imenom toženke izpustilo besedno zvezo: „v osebnem stečaju“. Obrazložilo je, da tožnik zahteva plačilo terjatev, ki so nastale po začetku stečajnega postopka, zato ti stroški, ki jih mora toženka pokriti iz premoženja, na katerega stečajni postopek ne vpliva, ne morejo biti obravnavani v okviru stroškov stečajnega upravitelja in bi se moral sklep glasiti zgolj na ime toženke. V uvodu izpodbijanega popravnega sklepa je prvič za imenom toženke navedlo, da toženko zastopa stečajni upravitelj B. B., njega pa C. C., odvetnica v X. 6. Na podlagi prvega in drugega odstavka 328. člena ZPP lahko predsednik senata kadar koli popravi napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnost prepisa sodbe z izvirnikom. O popravi izda poseben sklep, ki se zapiše na koncu izvirnika, strankam pa se vroči prepis sklepa. Pri tem sodišče s popravnim sklepom ne sme vsebinsko spreminjati svoje odločitve, ampak lahko popravi le tehniko pisne redakcije.3

7. Sklep je napačen. Sodišče (z opustitvijo besedne zveze: „v stečaju“) ni zgolj popravilo pomote v imenu toženke, ampak je na podlagi vsebinske presoje vtoževanih terjatev sprejelo vsebinsko odločitev glede pravdne sposobnosti toženke. Ravnalo je v nasprotju z določbami 328. člena ZPP. V uvodu popravnega sklepa je za imenom toženke tudi zmotno (prvič) dodalo, da toženko zastopa stečajni upravitelj.

8. Za izdajo popravnega sklepa v konkretnem primeru niso bili podani pogoji. Tožnik je v predlogu za izdajo plačilnega naloga pravilno navedel ime toženke brez dodatka, da jo zastopa stečajni upravitelj. Tak je bil tudi sklep o izdaji plačilnega naloga z dne 12. 10. 2020. Za imenom toženke je sodišče pripisalo: „v osebnem stečaju“, kar na pravilnost in zakonitost sklepa ni vplivalo. V 1. točki drugega odstavka 229. člena ZFPPIPP je določeno, da se hkrati z vpisom začetka stečajnega postopka v register pri firmi dolžnika vpiše dodatek „v stečaju“. Navedena določba se na podlagi 383. člena ZFPPIPP smiselno uporablja tudi za postopek osebnega stečaja. V pravnem prometu je tako formalno pravilna uporaba imena stečajnega dolžnika, iz katerega je razvidno, da je dolžnik v stečaju. Dodatek sodišča prve stopnje v sklepu z dne 12. 10. 2020 za imenom toženke, da je v osebnem stečaju, hkrati ne pomeni, da gre v konkretnem primeru za premoženje, ki vpliva na obseg stečajne mase ter da toženko v konkretnem primeru zastopa stečajni upravitelj, ki je za takšno premoženje njen zakoniti zastopnik (389. člen ZFPPIPP). Za imenom toženke sodišče prve stopnje namreč ni navedlo, da jo zastopa stečajni upravitelj. Jasno je tako, da se je izdani sklep z dne 10. 12. 2020 nanašal na toženko kot fizično osebo, ki ima v konkretnem primeru popolno poslovno sposobnost in je stečajni upravitelj zato ne zastopa. Izdaja popravnega sklepa zato ni bila potrebna, niti skladna z določbami 328. člena ZPP. Zato ga je bilo treba razveljaviti (3. točka 365. člena ZPP).

9. Sodišče prve stopnje je sklep z dne 10. 12. 2020 zgolj napačno vročilo stečajnemu upravitelju, kar bo moralo s pravilno vročitvijo odpraviti v nadaljnjem postopku. Sklep bi oziroma bo moralo vročiti toženki osebno. Gre za plačilo mesečnih stroškov upravljanja, ki jih mora toženka plačati iz premoženja, ki ne vpliva na obseg stečajne mase, zato je v tem konkretnem primeru popolnoma pravdno sposobna in lahko sama opravlja pravdna dejanja (386. člen ZFPPIPP).

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 154. člena in prvem odstavku 165. člena ZPP. Pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, upošteva sodišče samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo. O tem, kateri stroški so bili potrebni in koliko znašajo, odloči sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin (prvi odstavek 155. člena ZPP). Kot je bilo že povedano, ne drži pritožbena navedba, da je bil sklep potreben zaradi napačne oznake zakonitega zastopanja toženke. Ugovor stečajnega upravitelja zoper sklep z dne 12. 10. 2020 ni bil potreben, zadoščalo bi upraviteljevo opozorilo sodišču na nepravilno vročitev sklepa. Posledično tudi ni bila potrebna pritožba zoper izpodbijani sklep, ki ga je bilo potrebno razveljaviti iz drugih razlogov, kot jih je navajal pritožnik. Pritožbeno sodišče zato pritožniku upoštevaje načelo potrebnosti ni priznalo priglašenih stroškov.

1 Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami 2 Ur. l. RS, št. 126/07 s spremembami 3 L. Ude, v: L. Ude et al, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, komentar 328. člena ZPP, GV Založba, Ljubljana 2009, str. 199