Jedro

O dedovanju kasneje najdene zapuščine je treba odločiti na novi zapuščinski obravnavi, če zapuščino sestavlja premoženje, ki se obravnava po različnih predpisih.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim dodatnim sklepom o dedovanju je sodišče prve stopnje ugotovilo obseg dodatne zapuščine po pokojni M. T. (točka I/1 izreka sklepa) in odločilo, da se ta dodeli vdovcu K. T. in hčerkama K. F. ter P. G., vsakemu do 1/3 (II. točka izreka sklepa). Dedičem je še naložilo, da vsak plača 1/3 stroškov postopka, vsak po 20.000,00 SIT.

Zoper sklep se je pritožila dedinja K. F.. Obstoja katerega od v zakonu predvidenih pritožbenih razlogov formalno ne uveljavlja.

Predlaga pa razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje. Opozarja, da nepremičnine, ki so navedene v točki I/1 izreka sklepa niso vpisane pri vl. št. 438 k.o. B. in 332 k.o. V., ampak pri vl. št. 639 k.o. B. in 373 k.o. V.. Navedeno izhaja iz listin, ki so bile zapuščinskemu sodišču že predložene. Vse nepremičnine, ki predstavljajo dodatno zapuščino, so funkcionalno povezane z nepremičninami, ki so bile predmet dedovanja na podlagi sklepa opr. št. II D 351/91, z dne 23.9.1991. To pomeni, da so sestavni del zaščitene kmetije. Zato bi se morale, tudi glede nepremičnin, ki predstavljajo dodatno zapuščino, uporabiti določbe Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev (74. člen ZDen). To velja toliko bolj ob dejstvu, da bi bile te nepremičnine, če ne bi bilo nacionalizacije, predmet dedovanja že v letu 1991, kar pomeni, da bi tudi zanje veljal enak režim dedovanja, kot za nepremičnine, ki so sestavljale zapuščino ob izdaji sklepa o dedovanju z dne 23.9.1991. Glede na to, da je bil v letu 1991 po pokojni M. T. izveden zapuščinski postopek ob upoštevanju posebnih predpisov, ki urejajo dedovanje zaščitenih kmetij, sodišče izpodbijanega sklepa ne bi smelo izdati brez naroka in ob sklicevanju na določbo 221. člena Zakona o dedovanju, ampak bi moralo pred izdajo sklepa o dedovanju razpisati narok. Tako določa tudi 1. odstavek 74. člena ZDen. Do pomote je prišlo tudi pri navedbi nominalne vrednosti premoženja, ki je bilo vrnjeno v obliki obveznic. Prava vrednost znaša 24.891,00 DEM.

Pritožnica ima v zapuščinskem postopku pooblaščenko. Zato bi moralo sodišče sklep o dedovanju vročiti tudi njej.

Pritožba je utemeljena.

S tem, ko je sodišče prve stopnje, kljub temu, da je vedelo, da ima dedinja K. F. pooblaščenko, dodatni sklep o dedovanju vročilo neposredno pritožnici, ni storilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka, saj napačna vročitev ni vplivala na procesni položaj pritožnice (1. odstavek 137. člena ZPP, v zvezi s 1. odstavkom 339. člena ZPP in 163. členom Zakona o dedovanju - ZD).

Utemeljena pa je pritožba v delu, ki opozarja, da bi moralo sodišče prve stopnje pred izdajo dodatnega sklepa o dedovanju, razpisati zapuščinsko obravnavo. V pravni teoriji je uveljavljeno stališče, da je treba o dedovanju kasneje najdene zapuščine odločiti na novi zapuščinski obravnavi, kadar zapuščino sestavlja premoženje, ki se obravnava po različnih predpisih (primerjaj dr. Karel Zupančič, Dedno pravo, Časopisni zavod Uradni list Republike Slovenije 1991, stran 204). S prvim sklepom o dedovanju po zapustnici M.T. z dne

23.9.1991 je bilo odločeno o dedovanju zaščitene kmetije, ob upoštevanju določb takrat veljavnega Zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij). Novo zapuščinsko maso sestavlja tudi nepremično premoženje. Ob izdaji dodatnega sklepa o dedovanju sodišče prve stopnje ni razpolagalo s podatkom za kakšne nepremičnine gre in po katerem od predpisov bo treba odločiti o dedovanju te nove zapuščinske mase.

Da bi sodišče prve stopnje moralo opraviti nov zapuščinski postopek, izhaja tudi iz določbe 1. odstavka 74. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen). Čeprav je z dodatnim sklepom o dedovanju odločeno o premoženju, ki ga je zapustnica pridobila z dedovanjem po svojem stricu, torej (na videz) ne gre za premoženje, pridobljeno v postopku denacionalizacije, pa iz podatkov v spisu izhaja, da je bila zapustnica v času, ko je bil izdan sklep o dedovanju po njenem stricu (11.10.1996), že mrtva. V zapuščinskem postopku po R. J., katerega zapuščino je sestavljalo premoženje, ki je bilo pridobljeno v denacionalizacijskem postopku, bi morali sodelovati dediči po sedanji zapustnici, M. T.. V tem primeru bi bilo predmet dedovanja premoženje, pridobljeno v denacionalizacijskem postopku, za katerega pa že citirani 1. odstavek 74. člena ZDen predpisuje opravo novega zapuščinskega postopka.

Pokaže se torej, da je sodišče prve stopnje, s tem, ko pred izdajo dodatnega sklepa ni opravilo zapuščinske obravnave, pritožnici odvzelo možnost obravnavanja (8. točka 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD). Navedena kršitev narekuje razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 354. členom ZPP in 163. členom ZD). V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje moralo upoštevati tudi navedbo pritožbe o napačni vl. št. in o napaki pri nominalni vrednosti obveznic.