Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Le stranka postopka zaradi insolventnosti ima pravico vložiti pritožbo proti sklepu, razen če zakon za posamezen sklep določa, da pritožbo lahko vložijo samo nekatere stranke. Ker pritožnika nista zatrjevala, da imata položaj stranke predhodnega postopka, temveč sta navedla, da sta dolžnikova delničarja, nista procesno legitimirana za vložitev pritožbe.
ZFPPIPP ne podeljuje pravice delničarju, da vloži pritožbo zoper sklep o začetku postopka prisilne poravnave.
Pritožba se zavrže.
1. Sodišče prve stopnje je začelo postopek prisilne poravnave nad dolžnikom: A., d.d. Predlagatelju je naložilo, da mora v 15 dneh po vročitvi tega sklepa založiti predujem za stroške postopka prisilne poravnave v višini 16.099,00 EUR. V nasprotnem primeru bo sodišče po 221.j členu Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) ustavilo postopek prisilne poravnave. Predlagatelj mora v treh mesecih po začetku postopka prisilne poravnave vložiti predlog prisilne poravnave, vključen v njegov načrt finančnega prestrukturiranja, ki mu je treba priložiti listine iz četrtega odstavka 221.k člena ZFPPIPP. Za upravitelja je imenovalo M. Z. V obrazložitvi je navedlo, da je upnik D. d.d. (v nadaljevanju predlagatelj) vložil predlog za začetek postopka prisilne poravnave na podlagi določb 221.j člena ZFPPIPP in je izkazal, da je imetnik finančnih terjatev do dolžnika, katerih vsota presega 20 % njegovih finančnih obveznosti v zadnjem dolžnikovem javno objavljenem letnem poročilu. Ugotovilo je, da so izpolnjene vse predpostavke za začetek postopka prisilne poravnave (drugi odstavek 153. člena v zvezi z 221.j členom ZFPPIPP) in je predlagatelju naložilo, da založi predujem za kritje stroškov postopka prisilne poravnave (tretji odstavek 153. člena v zvezi z 221.j členom ZFPPIPP).
2. Proti sklepu sta se pravočasno pritožila delničarja dolžnika, družbi H., d.o.o. in F. d.o.o. Svoj pravni interes sta utemeljevala z dejstvom, da je pri presoji utemeljenosti ugovora zoper sklep o začetku postopka prisilne poravnave, ki ga je že vložil dolžnik, treba upoštevati tudi interese lastnika. Pri tem sta se sklicevala na določbi 56. in 126. člena ZFPPIPP.
3. Pritožba ni dovoljena.
4. Odločanje o predlogu za začetek postopka prisilne poravnave sodi v fazo predhodnega postopka prisilne poravnave, ki se konča s sklepom o začetku postopka prisilne poravnave (153. v zvezi z osmim odstavkom 221.j člena ZFPPIPP).
Stranke predhodnega postopka zaradi insolventnosti, ki so upravičene opravljati procesna dejanja so: 1. predlagatelj postopka, 2. dolžnik, proti kateremu je vložen predlog za začetek postopka, če ni njegov predlagatelj, 3. upnik, ki verjetno izkaže svojo terjatev do dolžnika, proti kateremu je bil vložen predlog za začetek postopka, če prijavi svojo udeležbo v predhodnem postopku (55. člen ZFPPIPP).
5. Pritožnika v pritožbi nista zatrjevala, da imata položaj stranke predhodnega postopka v smislu 55. člena ZFPPIPP, ker sta izrecno navedla, da sta dolžnikova delničarja. Le vsaka stranka postopka zaradi insolventnosti ima pravico vložiti pritožbo proti sklepu, razen če zakon za posamezen sklep določa, da pritožbo lahko vložijo samo nekatere stranke (prvi odstavek 126. člena ZFPPIPP). Ker pritožnika nista stranki postopka, nimata procesne legitimacije za vložitev pritožbe.
6. Ker imata pritožnika položaj druge osebe, ki ni stranka postopka, je sodišče druge stopnje preizkusilo njun položaj v smislu, ali imata pravico vložiti pritožbo proti tistim sklepom, za katere tako določa zakon (drugi odstavek 126. člena ZFPPIPP).
Postopek prisilne poravnave je bil izdan na predlog upnika kot upravičenega predlagatelja za začetek postopka prisilne poravnave v skladu s posebnim pravilom o upniškem predlogu za začetek postopka prisilne poravnave, ki je urejen v pododdelku 4.8.2 (221.j člen ZFPPIPP). Za odločanje o začetku postopka prisilne poravnave na podlagi upniškega predloga za začetek prisilne poravnave se smiselno uporabljajo 153. do 155. člen tega zakona.
Sodišče druge stopnje je preizkusilo ali bi morda bil podan pravni interes delničarja, ki bi bil izrecno dan delničarju s katero od določb v pododdelku 4.8.2 ali v 153. do 155. členu ZFPPIPP. Niti v navedenem pododdelku 4.8.2, niti v določbah 153. do 155. člena ZFPPIPP ni v skladu z določbo drugega odstavka 126. člena ZFPPIPP določena pravica delničarju, da vloži pritožbo zoper sklep o začetku postopka prisilne poravnave.
7. Sodišče druge stopnje je zato njuno pritožbo kot nedovoljeno zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).