Jedro

Ker pritožnik zaradi izostanka z zapuščinske obravnave ni zamudil pravice do uveljavljanja nujnega deleža, je predlog za vrnitev v prejšnje stanje že iz tega razloga neutemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo pritožnikov predlog za vrnitev v prejšnje stanje.

2. Dedič v pritožbi uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in bistvenih kršitev določb postopka. Trdi, da zdravniško potrdilo skupaj z njegovo prepričljivo izpovedbo dokazuje njegove zdravstvene težave v času zamujene zapuščinske obravnave Potrdilo, ki ga je na podlagi razpoložljive zdravniške dokumentacije izdal njegov osebni zdravnik, je listina, ki jo je mogoče šteti za veljavno zdravniško potrdilo. Zdravnik ga namreč zagotovo ne bi izdal, če bi vedel, da pritožnik nima zdravstvenih težav. Nadalje trdi, da ni bil ustrezno opozorjen na posledice neupravičenega izostanka z zapuščinske obravnave, zaradi katerega je zamudil možnost zahtevati nujni delež. Svojega izostanka po končani obravnavi ni opravičil prav zato, ker na posledice ni bil opozorjen. V vabilu je bilo le navedeno, da bo sodišče odločalo o pravicah na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga. Pritožnik je bil tako prepričan, da bo upoštevalo njegovo pravico do nujnega deleža, ki mu gre po zakonu, in da mu tega ni treba izrecno zahtevati. Po navedenem predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni in predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugodi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V skladu s 116. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki na podlagi 163. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) predstavlja podlago za odločitev o utemeljenosti pritožnikovega predloga, lahko sodišče stranki, ki zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje (vrnitev v prejšnje stanje), če spozna, da je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravičenega vzroka.

5. Pritožnik izhaja z zmotnega stališča, da zaradi izostanka z zapuščinske obravnave ne more več uveljavljati pravice do nujnega dednega deleža. V sodni praksi je uveljavljeno stališče, da je tudi šele v pritožbenem postopku podana dedna izjava dopustna in jo je treba upoštevati. Stališče temelji na razlagi določb 163. člena, 165. člena in tretjega odstavka 205. člena ZD. Po prvi določbi se določbe ZPP (v obravnavanem primeru so relevantne določbe o omejeni upoštevnosti novih dejstev v pritožbenem postopku) v zapuščinskem postopku uporabljajo le, kolikor ni v ZD drugače določeno. Po 165. členu ZD mora sodišče ves čas postopka gledati na to, da se pravice strank čim prej ugotovijo in zavarujejo, ter vzeti v presojo vsak predlog prizadetih oseb, ki ga te dajo pisno ali ustno. Glede na tretji odstavek 205. člena ZD lahko dediči pri sodišču podajo izjavo o sprejemu ali odpovedi dediščini do konca zapuščinskega postopka in ne le do izdaje sklepa o dedovanju. Glede na te določbe za uveljavljanje nujnega deleža ne pride v poštev prvi odstavek 337. člena ZPP o nedovoljenih pritožbenih novotah(1).

6. Ker pritožnik zaradi izostanka z zapuščinske obravnave ni zamudil pravice do uveljavljanja nujnega deleža, je predlog za vrnitev v prejšnje stanje že iz tega razloga neutemeljen. Glede na to se v presojo o pravilnosti stališča, da pritožnik z obravnave ni izostal iz opravičljivih razlogov, ni bilo treba spuščati.

7. Ker niti uveljavljani razlogi niso utemeljeni, niti po uradni dolžnosti upoštevne kršitve procesnega in materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP) niso podane, je sodišče druge stopnje pritožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

(1) Prim. sklepe VSK I Cp 323/2004 z dne 23. 8. 2005 in I Cp 1576/2005 z dne 3. 4. 2007 ter VSL I Cp 4768/2008 z dne 21. 4. 2009 in I Cp 2323/2009 z dne 26. 8. 2009.