Jedro

Določba drugega odstavka 278. člena ZIZ se nanaša na primere, ko se okoliščine, zaradi katerih je bila izdana začasna odredba, spremenijo po izdaji le-te. Sprememba pa mora biti takšna, da začasna odredba ni več potrebna. Okoliščine, ki sta jih toženca navedla v utemeljitev svojih predlogov za ustavitev postopka zavarovanja, so obstajale že ob izdaji sklepa o podaljšanju oziroma odreditvi začasnega zavarovanja v pravdnem postopku, le toženca sta zanje izvedela, kot to trdita, šele po izdaji le-tega.

Namen začasnega zavarovanja odvzema premoženja nezakonitega izvora je v zavarovanju zahtevka za odvzem tega premoženja vse do pravnomočne odločitve o takšnem zahtevku.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Toženca nosita sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog prvo in drugotoženca za ustavitev postopka zavarovanja in razveljavitev opravljenih dejanj zavrnilo.

2. Toženca sta zoper sklep pravočasno vložila pritožbi iz vseh pritožbenih razlogov. Prvotoženec pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Drugotoženec pa mu predlaga, da pritožbi ugodi ter sklep o začasnem zavarovanju ter vsa opravljena dejanja razveljavi, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožbi nista utemeljeni.

4. Pritožbeno sodišče bo na pritožbene navedbe tožencev, ki so v bistvenem identične, odgovorilo hkrati, na ostale pa posebej.

5. Toženca sta temeljila svoja predloga za ustavitev postopka zavarovanja in razveljavitev opravljenih dejanj na smiselni uporabi določbe drugega odstavka 278. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), po kateri sodišče ustavi postopek in razveljavi opravljena dejanja tudi na predlog dolžnika, če so se okoliščine, zaradi katerih je bila izdana začasna odredba, pozneje spremenile, tako da odredba ni več potrebna. Trdila sta, da je tožeča stranka k odgovoru na pritožbo drugotoženca zoper sklep o zavrnitvi ugovora zoper sklep o začasnem zavarovanju priložila dopis FURS z dne 5. 2. 2016, iz katerega izhaja, da je FURS opravljal postopek pridobivanja podatkov za obdobje od 1. 1. 2005 do 31. 12. 2013 na podlagi zaprosila SDT, ki je bilo podano z dopisom KT-S 7/13 z dne 23. 7. 2014, kar pomeni, da so dejanska dejanja finančne preiskave potekala že od 23. 7. 2014 dalje in je tako maksimalni rok za izvedbo finančne preiskave iztekel 23. 1. 2016, tako da je tožeča stranka prekludirana pri vložitvi svojega predloga za začasno zavarovanje, katerega je vložila 27. 1. 2016. 6. Pritožbeno sodišče pritrjuje razlagi sodišča prve stopnje, da določbe drugega odstavka 278. člena ZIZ, ki se v tem postopku zavarovanja uporablja na podlagi določbe drugega odstavka 28. člena Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI), v danem primeru ni mogoče smiselno uporabiti. Določba drugega odstavka 278. člena ZIZ se namreč nanaša na primere, ko se okoliščine, zaradi katerih je bila izdana začasna odredba, spremenijo po izdaji le-te. Sprememba pa mora biti takšna, da začasna odredba ni več potrebna. Okoliščine, ki sta jih toženca navedla v utemeljitev svojih predlogov za ustavitev postopka zavarovanja pa so obstajale že ob izdaji sklepa o podaljšanju oziroma odreditvi začasnega zavarovanja v pravdnem postopku, le toženca sta zanje izvedela, kot to trdita, šele po izdaji le-tega. Poleg tega okoliščine, ki jih navajata, ne predstavljajo okoliščin v smislu drugega odstavka 278. člena ZIZ, zaradi katerih začasno zavarovanje ne bi bilo več potrebno, temveč gre za okoliščine, ki se nanašajo na vprašanje utemeljenosti odrejenega zavarovanja oziroma vprašanje, ali je bilo le-to pravočasno predlagano, kar je že bilo predmet pritožbenega preizkusa (sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 851/2016 z dne 20. julij 2016). To vprašanje se ne more ponovno reševati iz razlogov, ki jih navajata toženca, sklicujoč se na določbo drugega odstavka 278. člena ZIZ.

7. V okviru določbe drugega odstavka 278. člena ZIZ tako ni mogoče presojati, ali je bilo zavarovanje sploh dopustno, kot to trdi prvotoženec. Prav tako nima prav drugotoženec, ko pravi, da vsaka naknadna najdba dokaza, ki bi pripeljala do drugačne odločitve sodišča, če bi bil v času odločanja poznan, predstavlja spremenjeno okoliščino v smislu drugega odstavka 278. člena ZIZ, ki je nastala po odločitvi, ne glede na to, da je dokaz obstajal že prej, vendar strankam oziroma eni od strank in sodišču ni bil poznan.

8. Niti ni mogoče v okviru drugega odstavka 278. člena ZIZ presojati trditev prvotoženca, da je tožeča stranka listino, ki je zanjo obremenilna, skrivala in jo v spis predložila šele naknadno, kar naj bi kazalo na zlorabo njenih pravic v tem postopku.

9. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da toženca smiselno zatrjujeta obstoj razlogov za obnovo postopka po 10. točki 394. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki pa v izvršilnem postopku oziroma postopku zavarovanja (239. člen ZIZ) praviloma ni dovoljena (drugi odstavek 10. člena ZIZ; razen v primerih iz prvega odstavka 63. člena in petega odstavka 68. člena ZIZ, za kakršne pa v danem primeru niti smiselno ne gre). Prav tako je pravilno zaključilo, da predlogov tožencev za ustavitev postopka zavarovanja ni mogoče obravnavati kot ugovora po izteku roka po 56. členu ZIZ.

10. Sodišče ustavi postopek zavarovanja, razen v primeru iz drugega odstavka 278. člena ZIZ, tudi v naslednjih primerih: - če upnik v določenem roku ne vloži tožbe oziroma ne začne kakšnega drugega postopka za opravičilo začasne odredbe, če sodišču ne predloži dokazila iz drugega odstavka 277. člena ZIZ (to je dokazila, da je v danem roku to storil), ali če je čas, za katerega je bila začasna odredba izdana, potekel in - v primerih iz prvega odstavka 264. člena ZIZ, to je, če dolžnik položi pri sodišču zavarovano terjatev z obrestmi in stroški, če dolžnik izkaže za verjetno, da je bila terjatev takrat, ko je bil izdan sklep o zavarovanju, že plačana ali dovolj zavarovana in če je pravnomočno ugotovljeno, da terjatev ni nastala ali da je prenehala.

Tudi glede na zgoraj navedene določbe niso podani pogoji za ustavitev postopka zavarovanja.

11. Iz povedanega izhaja, da v določbah ZIZ ni najti podlage za ustavitev postopka začasnega zavarovanja iz razlogov, ki jih navajata toženca.

12. Po določbah ZOPNI se odrejeno začasno zavarovanje, kadar je začet pravdni postopek za odvzem premoženja (prvi odstavek 26. člena ZOPNI) odpravi šele, ko preteče en mesec od dneva, ko je bila pravnomočna odločba o zavrnitvi tožbenega zahtevka vročena DURS (tretji odstavek 34. člena ZOPNI). Tudi po določbi tretjega odstavka 53. člena ZOPNI, ki je sicer umeščena v poglavje o mednarodnem sodelovanju, začasno zavarovanje odvzema premoženja traja do konca postopka za odvzem premoženja nezakonitega izvora.

13. V zgoraj navedenem se odraža namen začasnega zavarovanja odvzema premoženja nezakonitega izvora, ki je v zavarovanju zahtevka za odvzem tega premoženja (prvi odstavek 26. člena ZOPNI v zvezi s prvim odstavkom 34. člena ZOPNI) vse do pravnomočne odločitve o takšnem zahtevku.

14. Ker pritožbi tožencev že iz zgoraj navedenih razlogov nista utemeljeni, se pritožbeno sodišče ni opredeljevalo do ostalih pritožbenih navedb, med drugim tistih, ki se nanašajo na vprašanje pravočasnosti vloženega predloga za začasno zavarovanje odvzema premoženja nezakonitega izvora.

15. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbi zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), ko je pred tem ugotovilo, da tudi ni podan nobeden od pritožbenih razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, vse v zvezi s 15. členom ZIZ).

16. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, vse v zvezi s 15. členom ZIZ. Ker toženca s pritožbama nista uspela, nosita sama svoje pritožbene stroške.