Jedro

1.Po določilu 165. člena ZD mora sodišče ves čas postopka gledati na to, da se pravice stranke čimprej ugotovijo in zavarujejo in vzame v presojo vsak predlog prizadetih oseb, ki ga dajo pisno ali ustno. Ta določba kot specialna določba izključuje uporabo eventualne maksime iz 286. člena ZPP, ki določa, da morajo stranke najkasneje na naroku za glavno obravnavo navesti vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev svojih predlogov in ponuditi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njenih navedb.

2.V zapuščinskem postopku pa je treba razlikovati, ali gre za navedbo dejstva ali za uveljavljanje pravice. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožnica uveljavlja pravico do oporočnega dedovanja in to pravico lahko uveljavlja vse do pravnomočnosti sklepa o dedovanju, torej tudi še v pritožbi.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se r a z v e l j a v i in vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je izdalo sklep o dedovanju po pokojnem J. R., s katerim je ugotovilo: - da zapustnik ni napravil oporoke; - obseg zapuščine; - da gre za dedovanje po zakonu; - za zakonite dediče razglasilo zapustnikovo vdovo B. M. R. do 1/2, zapustnikova brata A. R. in Z. R. ter sestri S. T. in Z. C., vsakega do 1/8 in - odredilo po pravnomočnosti sklepa potrebne vknjižbe nepremičnin na dediče. Zoper ta sklep se je pritožila zapustnikova vdova B. M. R.. V pritožbi navaja, da sta z zapustnikom pred leti, ko sta živela v Piranu, in ker sta brez otrok, na sodišču v Piranu napisala oporoko v slučaju smrti enega od njiju v korist preživelemu. Kasneje sta stanovanje prodala, se odselila najprej v V., potem pa v M. Žal jo je smrt moža žalostno presenetila in ji je bolezen onemogočila, da bi si pravočasno preskrbela potrebno dokumentacijo. Ne ve, kam je mož ob dveh selitvah založil dokumente. Sama zelo slabo vidi, čaka na operacijo sive mrene, tako da ji niti očala ne pomagajo pri iskanju in urejanju dokumentacije. Prosi za preložitev odločitve, saj bo potrebne dokumente dostavila, čim se bodo našli, saj ji prijatelji pomagajo pri urejanju zadeve.

Pritožba je utemeljena.

Pregled zadeve pokaže, da je v smrtovnici zapisano, da ni oporoke. Pritožnica oporoke tudi ni omenila na zapuščinski obravnavi dne 9.7.2003, ki se je je udeležila. Šele v pritožbi je navajala, da je zapustnik pred sodiščem v Piranu naredil oporoko (kot tudi sama). Po vložitvi pritožbe je Okrajno sodišče v Piranu razglasilo oporoko pok. J. R. in jo dostavilo Okrajnemu sodišču v Novi Gorici.

Zapuščinski postopek je po svoji naravi nepravdni postopek. 163. člena Zakona o dedovanju (ZD) določa, da se v zapuščinskem postopku uporabljajo določila Zakona o pravdnem postopku (ZPP), če ni drugače določeno. Torej se pravila pravdnega postopka uporabljajo v okviru zapuščinskega postopka v obsegu, ki ustreza naravi zapuščinskega postopka. Po določilu 165. člena ZD mora sodišče ves čas postopka gledati na to, da se pravice stranke čimprej ugotovijo in zavarujejo in vzame v presojo vsak predlog prizadetih oseb, ki ga dajo pisno ali ustno. Ta določba kot specialna določba izključuje uporabo eventualne maksime iz 286. člena ZPP, ki določa, da morajo stranke najkasneje na naroku za glavno obravnavo navesti vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev svojih predlogov in ponuditi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njenih navedb. To lahko stori tudi na poznejšem naroku, vendar le, če jih brez svoje krivde ni mogla navesti na prvem naroku. V pritožbenem postopku sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predlagati do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz 2. odst. 286. člena ZPP. V pritožbenem postopku torej ni dopustno navajati novot, če bi lahko stranka določena dejstva navajala že do konca postopka na prvi stopnji (1. odst. 337. člena ZPP). V zapuščinskem postopku pa je treba razlikovati, ali gre za navedbo dejstva ali za uveljavljanje pravice. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožnica uveljavlja pravico do oporočnega dedovanja in to pravico lahko uveljavlja vse do pravnomočnosti sklepa o dedovanju, torej tudi še v pritožbi. Zaradi specialne določbe 165. člena ZD ne pride v poštev določilo 2. odst. 337. člena ZPP, saj pritožnica v pritožbi zatrjuje svojo pravico (in ne dejstev) , ki jo lahko uveljavlja do pravnomočnosti sklepa o dedovanju. Iz navedenega razloga je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, sklep o dedovanju razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 163. členom ZD), da izpelje postopek z oporoko.

Odločitev o stroških postopka je odpadla, ker niso bili priglašeni.