Jedro

Izvršitelj ni upravičen do nagrade za vročitev, predvidene zgolj v pravilniku za pooblaščene vročevalce in ne tudi v pravilniku o tarifi za plačilo delo izvršiteljev, saj ne izpolnjuje pogoje za pooblaščenega vročevalca oziroma ni oseba, ki vročanja opravlja kot registrirano dejavnost.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje med drugim izvršitelju priznalo stroške in nagrado s prispevki vred v višini 81.189,00 SIT.

Izvršitelj navedeno odločitev sodišča prve stopnje izpodbija pravočasno. Navaja, da je v izstavljenem stroškovniku za neuspešen rubež res pomotoma priglasil 500 točk, v ostalem pa trdi, da je stroške pravilno priglasil. Odločitev sodišča prve stopnje glede stroškov vročanja ni utemeljena, saj mora izvršitelj po zakonu za dejanje izpraznitve stanovanja obvestiti dolžnika najmanj 30 dni pred opravo dejanja. Ker dolžnik pošiljke ni sprejel (da dolžnik ne sprejema pošiljk, je razvidno tudi iz priloženega dokaza - pošiljke z nepotrjeno povratnico), je bil prisiljen opraviti vročitev na naslovu dolžnika, za izvršitev dejanja izpraznitve pa je bilo po odredbi sodišča potrebno vročiti tudi sklep o postavitvi izvršitelja in samo odredbo. Po Pravilniku vročevalcev in tarife za vročanje je vročevalec upravičen do nagrade 115 odvetniških točk po posamezni kuverti, ker pa je istočasno vročil dve kuverti, je prepričan, da mu nagrada skupaj z obračunanimi stroški za prevožene kilometre pripada, kot jo je priglasil. Poudarja, da je svoje delo opravil korektno in glede stroškov racionalno. Predlaga, da se njegovi pritožbi v celoti ugodi in priglašeni stroški priznajo v višini, kot izhaja iz popravka napačne priglasitve za neuspešen rubež.

Pritožba ni utemeljena.

Izvršitelj je upravičen do plačila za svoje delo in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom po Pravilniku oziroma Tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (Ur.l. RS, št. 32-1489/2000). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da izvršitelj stroške vročitve pošiljk ni priglasil v skladu s pravkar navedeno tarifo, temveč po Pravilniku o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati osebe za opravljanje vročanja in o pravilih za njihovo delovanje (Ur.l. RS, št. 32-1488/2000). Ta med drugim določa, da je pooblaščeni vročevalec upravičen do nagrade za vročitev (14. člen). Za navadno vročitev je predvidena nagrada v višini 12 (odvetniških) točk, za osebno vročitev pa v višini 115 (odvetniških) točk. Po prepričanju pritožbenega sodišča izvršitelj ni upravičen do nobenega izmed zgoraj navedenih zneskov nagrade. Pravilno je sicer stališče izvršitelja, da mora pred opravo posameznih dejanj izvršbe in zavarovanja, kadar tako določa zakon, o dejanju obvestiti upnika oziroma dolžnika (določbo o tem najdemo v Pravilniku o opravljanju službe izvršitelja - Ur.l. RS, št. 32-1548/1999; 36. člen), predpisan je tudi način vročanja obvestil, vendar s tem v zvezi nastali dejanski stroški vročanja po Tarifi za plačilo dela izvršiteljev ne predstavljajo posebne stroškovne postavke (tako kot v primeru vročanja pooblaščenih vročevalcev), saj so vsebovani v ceni storitve rubeža ali katerega drugega dejanja izvršbe ali zavarovanja.

Odločitev pritožbenega sodišča je torej, da je pritožba izvršitelja v celoti neutemeljena. Odločitev o potrditvi izpodbijanega dela sklepa sodišča prve stopnje temelji na določbi 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS, št. 26/99) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur.l. RS, št. 51/98). Svoje stroške pritožbenega postopka mora pritožnik nositi sam, ker s pritožbo ni uspel. Odločitev o stroških je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.