Jedro

Pri določitvi vrednosti spornega predmeta glede zahtevka na neveljavnost oporoke in zaradi neutemeljenosti razdedinjenja (na hiter in primeren način) zadošča, da sodišče upošteva premoženje, ki je predmet oporočnega dedovanja, ugotavljanje zapustnikovih dolgov pri ugotavljanju vrednosti spornega predmeta v takšni pravdi ni potrebno in ta okvir presega.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom določilo vrednost spornega predmeta glede zahtevka na neveljavnost oporoke na 180.753,00 EUR, glede zahtevka na neutemeljenost razdedinjenja pa na 60.124,26 EUR in sklenilo, da Okrajno sodišče v Ljubljani ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi in bo zadeva po pravnomočnosti sklepa odstopljena Okrožnemu sodišču v Ljubljani.

2. Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov. Navaja, da sklep sodišča sloni na neresničnih in zavajajočih navedbah tožene stranke, ki jih sodišče ni preverilo. Cenitev in prodaja družinske hiše v M. je bila izvedena brez vednosti tožnice in njenega soglasja. Prodaja je zato pravno nična. Prilaga predlog za razrešitev začasnega skrbnika zapuščine. Hiša je bila pod hipoteko in upnik terjatve ni bil poplačan, terjatev je prenesel na drugo nepremičnino iz zapuščine. Tudi ostale cenitve so bile izvedene brez tožničine vednosti. Pri vrednosti spornega predmeta niso upoštevane terjatve, ki obremenjujejo dediščino, v zapuščino namreč spadajo tudi terjatve v skupni vrednosti 292.893,11 EUR. Poleg tega so še terjatve v zvezi s sklepom o izvršbi Okrajnega sodišča v Radovljici z dne 28.8.2013 in terjatve v zvezi z zapisnikom o prvi javni dražbi pri Okrajnem sodišču Radovljica 4.11.2014. Upoštevati je še terjatve iz priloženega predloga odvetnika A. P. Gre za podatke, ki jih J. Š. in S. E. prikrivata in nočeta posredovati. Če bi upoštevali vse terjatve, bi ugotovili, da terjatve presegajo vrednost zapuščine. Tožbeni zahtevek v materialnem pogledu gotovo ni smiseln, s tožbo skuša tožnica ohraniti zgolj svoje človeško dostojanstvo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev v I. točki izreka oprlo na 44. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki določa, da če se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek in stranka v tožbi navede očitno previsoko ali prenizko vrednost spornega predmeta, tako da nastane vprašanje o stvarni pristojnosti ali pravici do revizije, se mora sodišče najpozneje na glavni obravnavi pred začetkom obravnavanja glavne stvari na hiter in primeren način prepričati o pravilnosti navedene vrednosti. O tem odloči s sklepom, zoper katerega ni posebne pritožbe.

5. Sodišče je relevantne podatke ugotavljalo na hiter in primeren način, zgolj za potrebe ugotovitve vrednosti spornega predmeta v tej pravdi in pri tem pravilno upoštevalo, glede na to, da gre za spor o veljavnosti oporoke, vrednost premoženja, ki je bilo predmet oporočnega dedovanja. Vrednost je tudi preverilo po podatkih GURS, zato ne drži pritožbena navedba, da sodišče podatkov ni preverjalo. Kot že navedeno, se za potrebe ugotovitve vrednosti spornega predmeta podatke preveri in ugotovi na hiter in primeren način, zato niso potrebne cenitve oziroma natančnejše preverjanje. Sodišče je določilo vrednosti spornega predmeta na znesek 180.753,00 EUR upoštevaje zgolj eno izmed nepremičnin, vrednost, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi, je bila zato zagotovo očitno prenizka. Glede na to, da je sodišče ugotovilo, da poleg nepremičnin spadajo v zapuščino še nekatere premičnine, osebni račun pri banki X. in banki Y. (oziroma stanje na računih) ter poslovni delež v družbi S. d.o.o., vrednosti spornega predmeta zagotovo ni določilo previsoko, kot to zatrjuje pritožba. Sodišče je vrednost spornega predmeta določilo zaradi vprašanja o stvarni pristojnosti, pri čemer je pravilno navedlo, da že navedeni znesek močno presega znesek 20.000,00 EUR, ki predstavlja zgornjo mejo vrednosti, za katero je pristojno okrajno sodišče, zato natančnejše ugotavljanje vrednosti ni bilo potrebno. Sicer pa glede samega sklepa, s katerim sodišče določi vrednost spornega predmeta, kot že navedeno, ni posebne pritožbe, pri čemer ugotovitev sodišča, da v tej zadevi ni stvarno pristojno tako za primarni kot podredni zahtevek, tožeča stranka konkretizirano ne izpodbija.

6. Pri določitvi vrednosti spornega predmeta glede zahtevka na neveljavnost oporoke in zaradi neutemeljenosti razdedinjenja (na hiter in primeren način) zadošča, da sodišče upošteva premoženje, ki je predmet oporočnega dedovanja, ugotavljanje zapustnikovih dolgov pri ugotavljanju vrednosti spornega predmeta v takšni pravdi ni potrebno in ta okvir presega. Pritožnica zato po nepotrebnem natančno navaja, kakšni dolgovi naj bi obstajali po zapustniku.

7. Nadalje so za presojo izpodbijanega sklepa nerelevantne navedbe v zvezi z razrešitvijo začasnega skrbnika zapuščine odvetnika A. P.. Neutemeljeno pritožnica navaja tudi, da naj bi bile cenitve izvedene brez njene vednosti, saj se je sodišče oprlo na uradne podatke GURS-a. Sodišče prve stopnje je torej vrednost spornega predmeta za potrebe vprašanja stvarne pristojnosti glede zahtevka na neveljavnost oporoke pravilno ugotovilo. Enako velja tudi glede podrejenega zahtevka, ki glasi na neutemeljenost razdedinjenja, glede česar je sodišče navedlo pravilne razloge in se nanje sodišče druge stopnje, v izogib ponavljanju sklicuje, pritožba pa jih tudi ne izpodbija.

8. Tožeča stranka tudi ne podaja nobenih pritožbenih navedb v zvezi s stvarno nepristojnostjo. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je v skladu s 30. členom ZPP in prvim odstavkom 32. člena ZPP sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da za sojenje v tej zadevi okrajno sodišče ni pristojno in se zato izreklo za nepristojno, po pravnomočnosti pa bo zadeva odstopljena Okrožnemu sodišču v Ljubljani. Ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).