Jedro

Če je sodišče prve stopnje štelo trditve in dokaze tožene stranke v drugi pripravljalni vlogi za prepozne, potem ne bi smelo šteti za pravočasne trditve in dokaze tožeče stranke v tretji pripravljalni vlogi, s katero je odgovorila na domnevno prepozne trditve in dokaze tožene stranke.

Če so bile trditve tožene stranke v drugi pripravljalni vlogi res samo bolj konkretizirane (glede na odgovor na tožbo in prvo pripravljalno vlogo), kot je nakazalo sodišče prve stopnje, potem tožena stranka utemeljeno navaja, da je pri prekluziji glede navajanja dejstev treba ločiti med trditvami o novih dejstvih in navedbami, ki zgolj konkretizirajo ali razčlenjujejo predhodne trditve o dejstvih, da navedbe niso novota kadar so znotraj istega dejstvenega substrata in pomenijo konkretizacijo prvotnih trditev o pravno relevantnih dejstvih.

Izrek

I.Pritožba se delno zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje v I. točki izreka, kolikor se nanaša na prisojen znesek 274,94 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 8. 2019 dalje do plačila.

II.V ostalem delu se pritožbi ugodi, sodba se razveljavi v še izpodbijani:

-I. točki izreka, kolikor se nanaša na prisojen znesek 17.669,49 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 8. 2019 dalje do plačila in

-III. izreka ter

se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

III.Odločitev stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedeno sodbo naložilo toženi stranki, da je dolžna v roku 15 dni plačati tožeči stranki 17.944,43 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka). Zavrnilo je višji tožbeni zahtevek (II. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo, da je dolžna plačati toženi stranki pravdne stroške v deležu 74 % uspeha v pravdi, toženi stranki pa da je dolžna plačati tožeči stranki pravdne stroške v deležu 26 % uspeha v pravdi (III. točka izreka). Ugotovilo je, da je tožeča stranka ugovarjala prekluzijo navedb in dokaznih predlogov tožene stranke iz njene druge pripravljalne vloge z dne 29. 12. 2022. V vlogi se je tožena stranka opredelila do postavk tožbenega zahtevka in podala dokazni predlog v skladu z 227. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) za izpis iz Outlook koledarja toženca oziroma službenega maila, kar naj predloži tožeča stranka. Te navedbe in dokazni predlog so prepozni v skladu s pravilom o prekluziji. Tožeča stranka je že v tožbi obrazložila vse postavke zahtevka, v prvi pripravljalni vlogi z dne 15. 12. 2021 pa je opozorila na pavšalne navedbe tožene stranke. Sodišče je opravilo prvi narok za glavno obravnavo 4. 10. 2022, na katerem je tožena stranka vložila prvo pripravljalno vlogo, v kateri ni konkretnih odgovorov na tožbene navedbe. Tožena stranka se sicer sklicuje, da tožeča stranka ni predložila spremne dokumentacije vtoževanih računov, kar naj bi ji preprečevalo, da bi se lahko izrekla o tožbenih navedbah. Vendar navedbe niso utemeljene. Tožeča stranka je vložila tožbo prav na podlagi trditev, da računi niso imeli spremne dokumentacije in je zaključila, da so bili izdani brez podlage, ki bi bila v korist tožeči stranki. Tožeča stranka bi lahko in morala predlagati dokazni predlog o pridobitvi izpisa iz Outlook koledarja že pred prvim narokom, prav tako bi se morala opredeliti do natančnih očitkov tožeče stranke v zvezi z računi, kar je naredila šele v drugi pripravljalni vlogi po prvem naroku. Sodišče zato ni upoštevalo navedb in predlaganega dokaza, je pa izvedlo pravočasni predlog z zaslišanjem toženca. Tožena stranka je podala ugovor prekluzije v tretji pripravljalni vlogi, da sta dokazna predloga tožeče stranke za zaslišanje A. A. in B. B. prepozna. Navedena dokazna predloga je tožeča stranka podala v tretji pripravljalni vlogi, s katero je odgovorila na navedbe tožene stranke iz druge pripravljalne vloge. Sodišče je že pojasnilo glede navedb tožene stranke v drugi pripravljalni vlogi. Posledično tožeča stranka ni mogla predvidevati kdaj bo tožena stranka podala bolj konkretizirane trditve in dokazne predloge, niti ji ni bilo potrebno vnaprej predlagati dokazov. Tožeča stranka je s tretjo vlogo odgovorila na bolj konkretizirane navedbe tožene stranke in predlagala dokaze, ki prej niso bili potrebni zaradi pavšalnih navedb tožene stranke. Edini vtoževani znesek poslovno neutemeljenih stroškov za prevoze kontejnerjev, glede katerega je ostala nepojasnjena podlaga, je 3.800,00 EUR. Gre za izpisek iz računalniškega programa in zaslišana C. C. ni znala razbrati za kakšen račun naj bi šlo in na podlagi kakšne dokumentacije je bil plačan. Navedenega ni znal pojasniti niti toženec, zato je tožeča stranka dokazala, da je toženec kot direktor dopuščal plačila računov, ki niso imela podlage v poslovanju tožeče stranke. Sodišče je v zvezi s protipravno uporabo denarnih sredstev s plačilno kartico zaslišalo toženca ter priči C. C. in A. A.. Priči sta izpovedali, da je bil uporabnik službene kartice toženec, ki je moral upravičiti uporabo. C. C. je izpovedala, da je bilo z računi, ki so bili poknjiženi, vse v redu in so šli v plačilo. Sodišče je zaključilo, da je za poknjižene račune obstajala spremna dokumentacija in so bili utemeljeno plačani. Pri ostalih postavkah je bilo dokazno in trditveno breme na toženi stranki, da bi pravočasno navedla opravičljive razloge za izdatke, nato pa pravočasno predlagala dokaze. Tega ni naredila, kar je sodišče obrazložilo pri ugovoru prekluzije. Glede računa Č. d.o.o. 116,00 EUR, je toženec izpovedal, da je šlo za reprezentanco, vendar ni povedal, za katerega poslovnega partnerja. Tudi zaslišani priči C. C. in A. A. sta izpovedali, da iz računa ni razvidno za kakšno reprezentanco naj bi šlo in komu je bila namenjena. Iz priloženih računov D. D. s.p. ter E. E. s.p. ni razvidno za katera vozila naj bi šlo. Priča A. A. je izpovedala, da je to pomanjkljivost računa, zaradi katere bi računovodstvo pozivalo na dopolnitev in računa ne bi plačalo. Toženec ni izkazal, da je dejansko prišlo do odločitve vodstva, naj se avtomobili prodajo in da so bili zaradi tega stroški potrebni. Toženec je v izpovedi zatrjeval, da bi moral E. E. izdati račune za najemnino stanovanja za sodelavca iz Avstrije, vendar naj bi prišlo do napake pri opisu storitve, kar naj bi bilo ugotovljeno v kazenski zadevi. Če je bilo v predkazenskem postopku navedeno ugotovljeno, bi morala tožena stranka predložiti dokaz, sicer v predmetnem postopku ni bilo trditev o napaki pri opisu storitve.

2.Zoper I. in III. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje vlaga pritožbo tožena stranka po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP. V pritožbi navaja, da je sodišče nerazumljivo in v nasprotju z ZPP zaključilo, da tožeča stranka ni bila prekludirana s tretjo vlogo in dokazi v tej vlogi (zaslišanje prič A. A. in B. B., ki jih je sodišče izvedlo), saj naj bi z vlogo odgovorila na navedbe tožene stranke iz njene druge pripravljalne vloge z dne 29. 12. 2022, ki jo je sodišče štelo za prekludirano in je ni upoštevalo. Sodišče v nasprotju z ZPP ni izvajalo dokazov, ki jih je v drugi pripravljalni vlogi predlagala tožena stranka, je pa nasprotno izvedlo dokaze, ki jih je v kasnejši vlogi prvič predlagala tožeča stranka, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe, toženi stranki pa je bila na ta način odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem in kršena pravica do izjave. Sodišče je zmotno uporabilo 286. člen ZPP, ravnanja tožene stranke v smislu četrtega (prav: tretjega) odstavka citiranega člena niti ni presojalo. Dopustitev navedb in dokazov iz druge pripravljalne vloge tožene stranke ne bi zavlekla reševanja spora. Sodišče je prezrlo pojasnila iz druge vloge tožene stranke glede uporabe službene kartice ter opustilo uporabo dokazov (po predložitvi Outlook koledarja, ki bi izkazoval, da so stroški cestnin, tunelnin, goriva bili porabljeni za službene obveznosti tožene stranke, sestanke s strankami, na matični družbi v Avstriji in drugo). Ni zaslišalo v tej vlogi predlaganih prič, ki bi lahko potrdile navajanja tožene stranke. Pri prekluziji glede navajanja dejstev moramo ločiti med trditvami o novih dejstvih in navedbami, ki zgolj konkretizirajo ali razčlenjujejo predhodne trditve o dejstvih. Navedbe niso novota, kadar so znotraj istega dejstvenega substrata in pomenijo konkretizacijo prvotnih trditev o pravno relevantnih dejstvih. Tožena stranka je v drugi pripravljalni vlogi zgolj dopolnjevala in pojasnjevala svoje že predhodne navedbe, zato dodatne navedbe in dokazi sodijo v okvir predhodno navedenega dejstvenega substrata. Sodišče je prezrlo dokazni predlog po zaslišanju priče F. F., takratnega vodje pomorskega oddelka pri tožeči stranki, ki ga je tožena stranka podala še pred koncem prvega naroka v prvi pripravljalni vlogi. Opustitev izvedbe dokaza, kot tudi neizvedba drugih, je privedla do nezakonitosti sodbe. Priča C. C. je nasprotno kot je pričanje povzelo sodišče, zaslišana v zvezi s plačilom 3.800,00 EUR družbi G. d.o.o., potrdila, da gre pri prilogi za izpisek o knjižbi, da zanj obstaja podlaga in da je bil to verjetno plačan račun G. d.o.o. št. 43/2017. Nenazadnje iz listine, pri kateri gre zgolj za izpis iz programa knjiženja, izhaja, da je knjiženje imelo podlago 3.800,00 EUR v dobro G. d.o.o. Podredno je opozoriti na kršitev ZPP glede neizvedbe predlaganih dokazov, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe in sicer po zaslišanju priče F. F., vodje pomorskega oddelka pri tožeči stranki, pri čemer je tožena stranka predlagala dokaz že v prvi pripravljalni vlogi, nadalje je predlagala predložitev konto kartic poslovnih partnerjev, med drugim G. d.o.o., s katerim je razpolagala tožeča stranka pa tega dokaza ni izvajalo, nadalje se ni opredelilo glede navajanj tožene stranke in predloženega Pravilnika o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest pri tožeči stranki. Nenazadnje je v drugi pripravljalni vlogi, s katero tožena stranka ni mogla biti prekludirana, kot dokaz predlagala zaslišanje zastopnika G. d.o.o. H. H., ki ga sodišče ni izvedlo. Sodišče je prezrlo pojasnila iz druge vloge tožene stranke glede uporabe službene kartice ter opustilo izvedbo vseh dokazov (predložitev Outlookovega koledarja, da so stroški cestnin, tunelnin, goriva bili porabljeni za službene obveznosti tožene stranke, sestanke s strankami, na matični družbi v Avstriji, reprezentanco in drugo, nikakor v zasebne namene tožene stranke). Sodišče ni zaslišalo v tej vlogi predlaganih prič, ki bi lahko potrdile navajanja tožene stranke. V potrditev navedb je tožena stranka še pred prvim narokom predlagala pričo F. F., vodjo pomorskega oddelka v Kopru, ki ga sodišče brez navedbe razloga ni zaslišalo, kar vse rezultira v nepravilnosti sodbe. Glede računa Č. d.o.o. je tožena stranka v prvi pripravljalni vlogi navajala, da je šlo za plačilo stroškov hrane iz okrepčevalnice ... v ... za zaposlene, ki so praznili skladišče do večernih ur, o stroških je bil seznanjen kontroling družbe in jih je odobril. Tožeča stranka navedenih trditev ni konkretizirala prerekala. V potrditev navedb je tožena stranka v prvi pripravljalni vlogi predlagala zaslišanje priče F. F., sodišče dokaza ni izvajalo, v obrazložitvi sodbe pa ni podalo razlogov. Enako velja glede računov za popravilo vozil D. D. s.p. in E. E. s.p. Glede računa D. D. s.p. je tožena stranka v prvi pripravljalni vlogi navajala, da je šlo za storitve popravila službenega avtomobila, ki je bilo v uporabi ostalih zaposlenih in ga je bilo potrebno pred prodajo servisirati oziroma popraviti ter pripraviti za prodajo. Glede računov E. E. s.p. je šlo za stroške za najem stanovanja za čas enega meseca, ki ga je koristil delavec I. I., ki je bil s strani družbe v Avstriji ob dogovoru z ustanoviteljico napoten na delo k tožeči stranki, računa sta bila prefakturirana v Avstrijo. V potrditev navedb je tožena stranka v prvi pripravljalni vlogi predlagala zaslišanje priče F. F., sodišče dokaza ni izvajalo, v obrazložitvi sodbe ni podalo razlogov, slednje pa je rezultiralo v nepravilnosti sodbe.

3.Tožeča stranka ni odgovorila na pritožbo.

4.Pritožba je delno utemeljena.

5.Izpodbijani del sodbe v znesku 17.944,43 EUR se nanaša na prisojo poslovno neutemeljenega stroška za podporne storitve 3.800,00 EUR, plačanega družbi G. d.o.o. (del prvega sklopa po tožbi), protipravno uporabo denarnih sredstev s službeno kartico 10.134,69 EUR (del drugega sklopa po tožbi), nezakonito naročanje blaga in storitev 3.734,80 EUR (del tretjega sklopa po tožbi) in povračilo stroškov za prometne prekrške 274,94 EUR (šesti sklop po tožbi), vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

6.Glede povračila stroškov za prometne prekrške je sodišče prve stopnje ugotovilo, da nobena od strank ne trdi, da bi obstajala podlaga, po kateri bi tožeča stranka plačevala stroške prekrškov s službenimi vozili in da kaj takega ne izhaja iz listovnih dokazov (77. točka obrazložitve sodbe). Tožena stranka ne izpodbija teh ugotovitev. Tudi ni sporno, da je toženec storil prekrške s službenim vozilom in da jih je tožeča stranka plačala. V pritožbi obrazloženo niti ne izpodbija naložitve povračila stroškov za prometne prekrške 274,94 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Sodišče druge stopnje je opravilo uradni preizkus tega dela sodbe in ugotovilo, da pritožba zoper I. točko izreka, kolikor se nanaša na prisojen znesek 274,94 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 8. 2019 dalje do plačila, ni utemeljena, zato jo je zavrnilo ter v tem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP). Odločitev o znesku 274,94 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ni odvisna od odločitve o ostalem še izpodbijanem delu sodbe.

7.Glede ostalega izpodbijanega dela sodbe tožena stranka utemeljeno navaja, da sodišče prve stopnje ni presojalo njenega ravnanja, to je vložitve druge pripravljalne vloge po prvem naroku, v smislu celotnega tretjega odstavka 286. člena ZPP. Ta določa, da stranke lahko tudi po prvem naroku za glavno obravnavo navajajo nova dejstva, predlagajo nove dokaze in uveljavljajo ugovore zaradi pobota in zastaranja, vendar le, če jih brez svoje krivde niso mogle navesti na prvem naroku ali če njihova dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora. Sodišče prve stopnje je obrazloženo presojalo samo krivdo tožene stranke pri navedbi dejstev in predlaganju dokazov (43. točka obrazložitve sodbe). Ni pa se opredelilo do druge zakonske možnosti, ali bi dopustitev dejstev in dokazov zavlekla reševanje spora. Ker tega ni storilo, ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti. Tožena stranka v pritožbi izpostavlja dejanske okoliščine treh narokov po vložitvi njene druge pripravljalne vloge in da je sodišče prve stopnje vodilo postopek še skoraj dve leti po prvem naroku. Sodba nima razlogov o teh odločilnih dejstvih in je ni mogoče preizkusiti. Sodišču prve stopnje se je pripetila bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

8.Nadalje je sodišče prve stopnje ugotovilo in pritožbeno ni sporno, da je tožena stranka v drugi pripravljalni vlogi podala trditve predvsem glede protipravne uporabe denarnih sredstev s službeno kartico in da je kot dokaz predlagala pridobitev njenega Outlook koledarja ter elektronske pošte pri tožeči stranki in zaslišanje poimensko navedenih več prič (43. in 56. točka obrazložitve sodbe). Tožena stranka utemeljeno navaja, da v primeru, če upoštevanje navedb in izvedba dokazov iz druge pripravljalne vloge ne bi zavlekla reševanja spora, bi moralo sodišče prve stopnje presojati njene trditve in izvesti dokaze ali so stroški cestnin, tunelnin, goriva bili porabljeni za službene obveznosti tožene stranke, sestanke s strankami, na matični družbi v Avstriji in drugo.

9.Hkrati je sodišče prve stopnje s tem, ko je kljub zavzetemu stališču, da je tožena stranka prekludirana z navedbami in dokazi v drugi pripravljalni vlogi, izvajalo pa je dokaze, ki jih je tožeča stranka podala prvič v kasnejši (tretji) pripravljalni vlogi, ki jo je vložila kot odgovor na navedbe tožene stranke iz druge pripravljalne vloge (zaslišanje A. A. in B. B.), kršilo pravico tožene stranke do izjave v postopku in ji odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem. Njenih dejstev in dokazov namreč ni upoštevalo. S tem je kršilo pravico tožene stranke do izjave, na kar pritožba utemeljeno opozarja (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).

10.Tožena stranka prav tako utemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je glede na predhodno zavzeto stališče o prekluziji druge pripravljalne vloge tožene stranke, v nasprotju z ZPP zaključilo, da tožeča stranka ni bila prekludirana s tretjo vlogo in z dokazom za zaslišanje prič A. A. ter B. B., ki ga je izvedlo, čeprav je tožeča stranka ta dokaz prvič predlagala šele v kasnejši tretji vlogi, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe (44. točka obrazložitve sodbe). Če je sodišče prve stopnje štelo trditve in dokaze tožene stranke v drugi pripravljalni vlogi za prepozne, potem ne bi smelo šteti za pravočasne trditve in dokaze tožeče stranke v tretji pripravljalni vlogi, s katero je odgovorila na domnevno prepozne trditve in dokaze tožene stranke. Kljub temu, da iz tretje pripravljalne vloge tožeče stranke jasno izhaja, da je v uvodnem delu zatrjevala prekluzijo trditev in dokazov tožene stranke v drugi pripravljalni vlogi, za primer "če bo sodišče prepozne navedbe toženca glede porabe službene kartice in neutemeljenih nakupov štelo za pravočasne, bo moralo dati tožeči stranki možnost, da predloži nasprotne dokaze" (listna št. 128 spisa). V takšni procesni situaciji sodišče prve stopnje ne bi smelo opreti sodbe na dokaz z zaslišanjem prič A. A. ter B. B., kar je storilo glede vseh pritožbeno še spornih sklopov: poslovno neutemeljenega stroška za podporne storitve 3.800,00 EUR, plačanega družbi G. d.o.o. (51. točka obrazložitve sodbe), protipravne uporabe denarnih sredstev s službeno kartico (56. točka obrazložitve sodbe), nezakonitega naročanja blaga in storitev (63. in 64. točka obrazložitve sodbe) ter v zaključku (78. točka obrazložitve sodbe). Pripetila se mu je očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP, ki je nedvomno vplivala na pravilnost in zakonitost izdane sodbe.

11.Sodišče prve stopnje je še ugotovilo, da je tožeča stranka s tretjo vlogo odgovorila na bolj konkretizirane navedbe tožene stranke (44. točka obrazložitve sklepa). Če so bile trditve tožene stranke v drugi pripravljalni vlogi res samo bolj konkretizirane (glede na odgovor na tožbo in prvo pripravljalno vlogo), kot je nakazalo sodišče prve stopnje, potem tožena stranka utemeljeno navaja, da je pri prekluziji glede navajanja dejstev treba ločiti med trditvami o novih dejstvih in navedbami, ki zgolj konkretizirajo ali razčlenjujejo predhodne trditve o dejstvih, da navedbe niso novota kadar so znotraj istega dejstvenega substrata in pomenijo konkretizacijo prvotnih trditev o pravno relevantnih dejstvih. Če to drži, česar sodišče druge stopnje ne prejudicira, ima pritožba prav, da jih ne bi smela doleteti sankcija prekluzije.

12.Glede poslovno neutemeljenega stroška za podporne storitve 3.800,00 EUR, plačanega družbi G. d.o.o., se je sodišče prve stopnje oprlo na dokaza z zaslišanjem toženca in prič, predvsem C. C. (52. in 54. točka obrazložitve sodbe). Tožena stranka utemeljeno navaja, da je prezrlo njen dokazni predlog po zaslišanju priče F. F., vodje pomorskega oddelka pri tožeči stranki, ki ga je podala v prvi pripravljalni vlogi pred koncem prvega naroka (listna št. 66 spisa), da je opustitev izvedbe dokaza privedla do nezakonitosti sodbe, da je to vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe. Podana je očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP.

13.Tudi glede stroškov nezakonitega naročanja blaga in storitev tožena stranka utemeljeno navaja, da je v prvi pripravljalni vlogi pred koncem prvega naroka predlagala zaslišanje F. F., ki ga sodišče prve stopnje ni izvedlo in ni podalo razlogov zakaj ne. Utemeljeno ponavlja svoje trditve iz prve pripravljalne vloge glede računov Č. d.o.o., D. D. s.p., E. E. s.p., ki jih je podala v opombi pod črto št. 6 (listna št. 67 spisa), sodišče prve stopnje pa jih je spregledalo. Utemeljena sta pritožbena očitka bistvene kršitve določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj sodba v tem delu nima razlogov, da bi jo bilo mogoče preizkusiti.

14.Sodišče druge stopnje je ocenilo, glede na naravo stvari in okoliščine primera, da ugotovljenih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka (absolutno bistvenih kršitev iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, relativno bistvenih kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP), ne more odpraviti samo, saj bi bilo na ta način prekomerno poseženo v pravico strank do pritožbe oziroma do učinkovitega pravnega sredstva (25. člen Ustave RS). Zaradi ugotovljenih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, oziroma ugotovljenih formalnih pomanjkljivosti, izpodbijane sodbe sploh ni mogoče preizkusiti (glej zgoraj navedene točke obrazložitve 7. do 13). Šele, ko bo prvostopno sodišče pravilno, v skladu z določbo 286. člena ZPP, presodilo glede prekluzije druge pripravljalne vloge tožene stranke (kot je bilo zgoraj izpostavljeno), bo lahko presodilo tudi o tem katere od navedenih in predlaganih dokazov, ki jih zaradi prekluzije sploh še ni izvajalo, je še potrebno izvesti . Moralo bo presoditi vse relevantne navedbe tožene stranke (13. točka obrazložitve) in podati jasne in skladne razloge o vseh pravno odločilnih dejstvih v sodbi, da jo bo mogoče preizkusiti. Prav tako bo moralo izvesti pravočasno predlagane dokazne predloge tožene stranke za zaslišanje prič (F. F.), ki jih iz nepojasnjenih razlogov ni izvedlo in odpraviti očitane bistvene kršitve. Pritožbeno sodišče ne more samo namesto sodišča prve stopnje opraviti vsega zgoraj navedenega, odpraviti vseh bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, nato pa še samo ponovno izvesti celoten dokazni postopek in odločiti o zadevi. S tem bi izvedlo neprimerno obsežnejši dokazni postopek kot sodišče prve stopnje, prevzelo njegovo vlogo in odvzelo strankam pravico do dvostopenjskega sojenja. Na ta način bi prekomerno poseglo v pravico strank do pritožbe oziroma učinkovitega pravnega sredstva po 25. členu Ustave RS. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 354. člena ZPP sodbo v izpodbijanem delu razveljavilo, kot je razvidno iz sklepa in vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Ker gre za prvo razveljavitev sodbe, kljub temu, da je bila tožba vložena pred 6 leti, vrnitev zadeve v novo sojenje sodišču prve stopnje ne pomeni pretiranega posega v pravico strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

15.V novem sojenju naj sodišče prve stopnje odpravi ugotovljene bistvene kršitve določb pravdnega postopka in izda sodbo, ki ne bo obremenjena z bistvenimi kršitvami določb pravdnega postopka. Pravilno, v skladu z 286. členom ZPP, naj presodi glede prekluzije druge pripravljalne vloge tožene stranke in glede predlaganih dokazov (kot že pojasnjeno v točkah 7. do 11. obrazložitve). Ponovno naj preuči trditveno podlago obeh pravdnih strank in z njo povezane dokazne predloge pravdnih strank, (pri čemer naj bo posebej pozorno na trditve tožene stranke v opombi pod črto v odgovoru na tožbo (listna št. 36 spisa), izvede naj vse relevantne dokaze (posebno pozorno naj bo na pravočasno predlagan dokaz z zaslišanjem priče F. F. v prvi pripravljalni vlogi), s katerimi pravdne stranke dokazujejo pravno odločilna dejstva in ponovno odloči v zadevi. Po celovito izvedenem dokaznem postopku, bo moralo sodišče izdelati skrbno, vestno in celovito ter vsebinsko prepričljivo dokazno oceno (v skladu z 8. členom ZPP). Na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja, pa naj pravilno uporabi tudi materialno pravo.

16.Odločitev stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo, ker še ni znan končni uspeh strank (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 165. člena ZPP).

-------------------------------

1Tožena stranka je predlagala večje število prič za zaslišanje.

2Podobno sklep VS RS III Ip 4/2013.

3Posebej pozorno naj bo na pritožbene navedbe glede dokazne ocene izpovedi priče C. C.

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 286, 286/3