Jedro

Sodišče dedičev ni bilo dolžno pozivati, da se o vstopu v postopek izjavijo, saj se dedič vstopu ne more upreti. Na podlagi dedne pravice v trenutku smrti vstopi v vsa zapustnikova pravna razmerja, tudi procesna, in postane stranka postopka pod resolutivnim pogojem, da se dediščini ne bo odpovedal. Do prekinitve postopka zaradi smrti stranke, ki nima pooblaščenca, pride po samem zakonu. Sodišče zato prekinitve ne odreja, ampak jo ugotavlja in ima sklep le deklaratorni značaj.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se odločitev v točki II izreka spremeni tako, da se ta glasi: "Prekinjeni nepravdni postopek se nadaljuje z dnem 5. 6. 2017 z dedinjo nasprotnega udeleženca E. B." V ostalem se pritožba zavrne in sklep potrdi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče z dnem 9. 1. 2017 zaradi smrti nasprotnega udeleženca prekinilo postopek1 in sočasno odločilo, da se nadaljuje s 5. 6. 2017. Odločilo je še, da roki, ki so zaradi prekinitve postopka nehali teči, začnejo teči za stranke v celoti od dneva, ko jim sodišče vroči sklep o nadaljevanju postopka.

2. Pritožbo vlagajo dediči pok. nasprotnega udeleženca. Navajajo, da glede na uvod sklepa ni jasno, kdo je udeleženec postopka. Pokojna oseba ne more biti stranka, dediča po pokojnem nasprotnem udeležencu pa sta tudi V. C. in M. C. Menijo, da je vprašljivo, če se postopek lahko vodi zoper dediče, saj je sedaj solastnica nepremičnine E. B. in o predlagani prodaji do smrti Š. C. ni bilo odločeno, niti ta ni bil seznanjen s tem postopkom. Kdo so novi udeleženci postopka bi moralo biti povsem jasno ugotovljeno. To še posebej zato, ker sodišče dedičev ni pozvalo, da se o vstopu v postopek izjavijo. Razlogi sklepa so si v nasprotju, saj sodišče po eni strani izpostavlja, da so dediči vložili pritožbo, po drugi strani pa kot dedinjo navede le E. B. Nerazumljiv je tudi izrek sklepa, saj iz točke III ni razvidno, za koga začnejo roki teči znova, neustrezno je določen začetek teka rokov. Odločitve o ponovnem teku rokov ni mogoče sprejeti, če pred tem ni bila sprejeta odločitev, da se njihov tek prekine. Priglašajo stroške.

3. Predlagateljica je na pritožbo odgovorila. Meni, da je ta nedovoljena in predlaga njeno zavrženje.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče najprej odgovarja na ugovor predlagateljice v odgovoru na pritožbo, da C. V. in C. M. nista udeleženca postopka in zato nimata pravice vložiti pritožbe, E. B. pa zanjo nima pravnega interesa. Glede na to, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom odločalo tudi o nadaljevanju postopka, v tem okviru pa je presojalo s kom (kot pravnim naslednikom pok. nasprotnega udeleženca) se nadaljuje, nobenemu od dedičev nasprotnega udeleženca ni mogoče odrekati pravnega interesa oziroma pravice do vložitve pritožbe zoper tako odločitev.

6. Sklep sodišča prve stopnje ni nejasen, v njem tudi ni nobenih nasprotij, ki bi onemogočala pritožbeni preizkus. Iz razlogov je mogoče razbrati, zakaj se bo postopek nadaljeval le z E. B., kdo je sedaj stranka postopka, pa izhaja tudi iz uvoda sklepa. Nejasen ni niti izrek pod točko III izreka, saj iz njega izhaja, da se nanaša na stranke postopka in na roke, ki so (morebiti) zaradi prekinitve (po zakonu2) nehali teči. Jasno je tudi, od kdaj naprej začnejo znova teči. 7. Kot izhaja iz ugotovitev sodišča prve stopnje, je nasprotni udeleženec Š. C. že po vložitvi predloga3 umrl. Ker ga v postopku ni zastopal pooblaščenec, je prišlo do prekinitve postopka po samem zakonu (prva točka prvega odstavka 205. člena ZPP v zvezi s 37. členom zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP). Odločitev, da je postopek z 9. 1. 2017 prekinjen, je zato pravilna. Pritožniki je konkretizirano niti ne izpodbijajo.

8. Pravilna pa je tudi odločitev o nadaljevanju postopka z dnem 5. 6. 2017. Prvi odstavek 208. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP namreč določa, da se postopek, ki je bil prekinjen iz razloga po 1. točki 205. člena ZPP, nadaljuje, ko ga dedič prevzame ali ko ga sodnik povabi, naj to stori. V konkretnem primeru so dediči, med katerimi je tudi E. B., postopek prevzeli z vložitvijo predloga oziroma pritožbe dne 5. 6. 2017, v kateri so opozorili na smrt nasprotnega udeleženca in predlagali, da sodišče upošteva, da je nepremičnino, ki bo predmet prodaje, dedovala E. B. Okoliščina, da predlog za prodajo pok. Š. C. pred smrtjo ni bil vročen, na odločitev o nadaljevanju postopka nima nikakršnega vpliva. Na predlog bo v nadaljevanju postopka lahko odgovorila nova nasprotna udeleženka. Sodišče dedičev ni bilo dolžno pozivati, da se o vstopu v postopek izjavijo, saj se dedič vstopu ne more upreti. Na podlagi dedne pravice v trenutku smrti vstopi v vsa zapustnikova pravna razmerja, tudi procesna, in postane stranka postopka pod resolutivnim pogojem, da se dediščini ne bo odpovedal4. 9. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo tudi to, da je pravna naslednica nasprotnega udeleženca v tem postopku le E. B. Iz pravnomočnega sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v Brežicah D 25/2017 z dne 6. 4. 2017 namreč izhaja, da je zapustnikov solastni delež na nepremičnini, ki bo predmet prodaje, dedovala le ona. Te sicer pravilne ugotovitve pa sodišče prve stopnje ni vneslo v izrek sklepa, čeprav bi to ob upoštevanju, da je bilo zapustnikovih dedičev več, moralo storiti. Taka je tudi običajna in ustaljena sodna praksa.

10. Pritožbeno sodišče je na podlagi obrazloženega pritožbi delno ugodilo in na podlagi tretje točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP sklep v točki II izreka spremenilo tako, da je odločilo, da se postopek z dnem 5. 6. 2017 nadaljuje z dedinjo E. B., ki je na podlagi dedovanja postala tudi nova solastnica sporne nepremičnine. V ostalem je pritožbo zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

11. O pritožbenih stroških pritožbeno sodišče ni odločalo, saj se bo postopek nadaljeval. O njih bo odločilo sodišče prve stopnje, ko bo odločalo o stroških celotnega postopka.

1 Pritožbeno sodišče glede na izrek, kot ga je oblikovalo sodišče prve stopnje (...postopek se prekine...), opozarja, da do prekinitve postopka zaradi smrti stranke, ki nima pooblaščenca, pride po samem zakonu (glej 205. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Sodišče zato prekinitve ne odreja, ampak jo ugotavlja in ima sklep le deklaratorni značaj. Pravilen izrek bi zato bil "postopek je prekinjen z dnem“. Ker pa to na pravni položaj pritožnikov nima vpliva, pritožbeno sodišče v izrek ni poseglo. 2 207. člen ZPP določa, da ima prekinitev postopka za posledico, da prenehajo teči vsi roki, določeni za pravdna dejanja. O tem sodišče zato ne odloča. 3 Predloga je bil vložen 28. 10. 2016. 4 V. Rijavec in drugi, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, stran 287.