Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Prosilka za BPP (tožnica) je na poziv organu za BPP (toženi stranki) pravočasno posredovala dokumente in pojasnila. Navedena dopolnitev tožničine prošnje se sicer v upravnem spisu ne nahaja. Ker tožena stranka vsem navedenim dejstvom in dokazilu po pozivu sodišča ni nasprotovala, sodišče ugotavlja, da so navedena dejstva med strankama nesporna in jim sodišče v celoti kot resničnim sledi.
Pogoji za zavrženje vloge torej niso izpolnjeni, saj je tožnica pravočasno svojo vlogo dopolnila, tožena stranka pa ni sledila pravilom postopka.
Tožbi se ugodi. Odločba Okrožnega sodišča v Murski Soboti št. Bpp 52/2023 z dne 10. 2. 2023 se odpravi in se vrne toženi stranki v ponovni postopek.
**Uvodno o upravnem postopku**
1. Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom zavrgla prošnjo tožnice za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP). Tožničina vloga ni bila popolna, zato jo je tožena stranka (organ za BPP) z dopisom z dne 25. 1. 2023 pozvala na dopolnitev glede tam izrecno navedenih podatkov oz. vlog. Hkrati je bila opozorjena, da mora svojo prošnjo dopolniti v roku 8 dni, sicer bo tožena stranka njeno prošnjo zavrgla. Prosilka je predmetni dopis prejela 26. 1. 2023, vendar pa po ugotovitvi tožene stranke svoje prošnje v danem roku, ki je potekel 3. 2. 2023, ni dopolnila. Zato je organ za BPP v skladu z drugim odstavkom 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) njeno prošnjo zavrgel. **Ključne navedbe strank v upravnem sporu**
2. Tej odločitvi je tožnica nasprotovala. V tožbi je navajala, da je po prejemu poziva na dopolnitev 27. 1. 2023 - skratka pravočasno v (danem) roku, poslala toženi stranki v tožbi navedene dokumente (in sporočila, zoper koga želi vložiti odškodninsko tožbo). Predlagala je, da naslovno sodišče izpodbijani sklep razveljavi1 in ji omogoči pravno varstvo v obliki BPP.
3. Tožena stranka je po pozivu sodišča predložila upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.
4. Po pozivu sodišča z dne 3. 3. 2023, naj tožnica v roku 8 dni predloži dokazilo, da je toženi stranki v roku, ki ji ga je določila, poslala zahtevane dokumente, saj navedeno iz upravnega spisa ni bilo razvidno, je tožnica sodišču posredovala dokazilo o svoji trditvi pravočasne dopolnitve prošnje, in sicer potrdilo o priporočeni oddaji pošiljke toženi stranki 27. 1. 2023 (priloga A4).
5. Sodišče je o navedenem obvestilo toženo stranko, ji posredovalo navedeno dokazilo A4 in jo pozvalo k morebitni izjavi glede navedenega. Tožena stranka se v danem 8 dnevnem roku do navedenega ni opredelila.
**K izreku**
6. Tožba je utemeljena.
7. Namen BPP je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati (prvi odstavek 1. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči, v nadaljevanju ZBPP). BPP se dodeli na način, pod pogoji in v skladu z zakonskimi merili (prvi odstavek 2. člena ZBPP). Pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP se ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi zakonski pogoji (redna BPP; tretji odstavek 11. člena ZBPP). Med slednje sodijo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati (prva alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP). Tožena stranka je ocenila, da tožničina vloga ne vsebuje vseh potrebnih okoliščin in dejstev, s tem pa ni popolna in je zahtevala z dopisom njeno dopolnitev. Ker v danem roku ni prejela dopolnitve tožničine prošnje za BPP, je njeno vlogo zavrgla v skladu z drugim odstavkom 67. člena ZUP.
8. Za rešitev tega upravnega spora je ključno, ali so bile izpolnjene predpostavke za zavrženje tožničine prošnje za BPP kot nepopolne na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP.
9. Po drugem odstavku 34. člena ZBPP ravna pristojni organ za BPP po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, torej ZUP, če ZBPP ne določa drugače. Le sestavine vloge za odločanja o pravici do BPP so določene v ZBPP. Ta v prvem odstavku 32. člena določa, da mora prosilec prošnjo vložiti pisno na predpisanem obrazcu, v katerem mora med drugim navesti tudi podatke o zadevi, glede katere zaproša za BPP ter osebno ime, davčno številko, enotno matično številko (EMŠO) in naslov stalnega ali začasnega prebivališča prosilca in družinskih članov. Glede na namen BPP mora vloga organu omogočiti, da preveri materialno stanje prosilca in njegove družine. Ker ZBPP nima sicer splošnih določb o obveznih sestavinah vloge, je treba v tem pogledu upoštevati prvi odstavek 66. člena ZUP, po katerem mora biti vloga razumljiva in obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnava, predvsem (med drugim) navedbo organa, zadevo, zahtevek oziroma predlog, ime vlagatelja in njegov naslov. Po drugem odstavku istega člena mora vloga vsebovati tudi druge sestavine, ki jih določa zakon ali drug predpis.
10. Kot izhaja iz vsebine izpodbijanega sklepa tožene stranke, je tožnica vložila vlogo za dodelitev BPP (in to na predpisanem obrazcu), ki jo je tožena stranka ocenila kot nepopolno in jo pozvala, da v danem roku podrobneje pojasni okoliščine zadeve, in sicer da navede, zoper koga želi vložiti odškodninsko tožbo, da navede razloge, zaradi katerih želi vložiti odškodninsko tožbo in da jih podrobneje pojasni, da predloži vso dokumentacijo o zadevi, s katero razpolaga, ter da izpolni obrazec BPP št. 1 za svojega moža. 11. Tožnica je na navedeni poziv toženi stranki pravočasno posredovala v tožbi navedene dokumente in pojasnila (kot izhaja iz tožbe in priloge A4 - potrdila o priporočeni oddaji pošiljke toženi stranki 27. 1. 2023). Navedena dopolnitev tožničine prošnje se sicer v upravnem spisu ne nahaja. Vendar pa ker tožena stranka vsem navedenim dejstvom in dokazilu A4 po pozivu sodišča 8. 3. 2023 ni nasprotovala, sodišče ugotavlja, da so navedena dejstva med strankama nesporna in jim sodišče v celoti kot resničnim sledi, skladno z drugim odstavkom 214. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. 12. Kljub navedeni nesporni dopolnitvi pa je tožena stranka (zaradi nedopolnitve) zavrgla tožničino prošnjo skladno z drugim odstavkom 67. člena ZUP.
13. Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da niso izpolnjeni pogoji za zavrženje vloge na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP, saj je tožnica pravočasno v danem roku tožene stranke svojo vlogo dopolnila, tožena stranka pa ni sledila pravilom postopka, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost odločitve (2. točka prvega odstavka 27. člena ZUS-1), posledično pa tudi ni bil uporabljen pravilno ZBPP.
14. Ker niso bili izpolnjeni pogoji za odločanje v sporu polne jurisdikcije (65. člen ZUS-1, saj že podatki postopka za to ne dajejo zanesljive podlage, sodišče pa tudi ni na glavni obravnavi ugotavljalo dejanskega stanja), je izpodbijani sklep sodišče odpravilo (4. in 3. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1) in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek (tretji odstavek 64. člena ZUS-1), v katerem bo na podlagi navedene dopolnitve vloge tožnice v skladu z ZBPP odločila o njeni prošnji za dodelitev BPP. Pri tem je tožena stranka vezana na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).
15. Ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnega spisa očitno, da je treba odločbo odpraviti, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom, je sodišče v zadevi razsodilo brez glavne obravnave (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).
1 Sodišče je v zvezi z navedenim štelo, da tožnica smiselno predlaga odpravo izpodbijanega sklepa, saj Zakon o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ne pozna instituta razveljavitve akta.